» »

Izstreljena peta kitajska vesoljska misija s posadko

Izstreljena peta kitajska vesoljska misija s posadko

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno bivanje, tako kot je to na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Kitajci se za zdaj svojega vesoljskega programa lotevajo sami, a v prihodnosti sodelovanje s članicami ISS ni izključeno. Posebej Evropa (ESA) je posebej glasna v željah, da bi s Kitajci tesneje sodelovali.

Ploivlo Shenzhou-10 je v vesolje ponesla raketa Long March 2F. Na krovu so bili Wang Yaping, ki je šele druga Kitajka v vesolju, poveljnik Nie Haisheng in Zhang xiaoguang. Shenzhou-10 je peta kitajska misija z ljudmi na krovu. Z vesoljskim modulom se bo spojil v četrtek, tam pa bo ostal 12 dni. Vmes bodo še enkrat preizkusili manever približevanja in spajanja. Povratek na Zemljo pričakujejo 26. junija.

27 komentarjev

7982884e ::

eden večjih kiksov nase oz. ameriške administracije je bil, da kitajcev niso spustili zraven na ISS. zdaj pa majo, so kinezi prisiljeni svoje delat in majo konkurenco. no, saj po svoje je tud to dobro. plus to, da je kitajski vesoljski program sprožil še indijskega.

Blisk ::

Vprašanje je kaj je tam gor tako zanimivega, da imajo vse večje države vesoljski program in letajo tja gor. Kajti vsi vemo, da če ni nič potem tudi ni nič za iskat. Ali drugače, če bo to prineslo veliko denarja bomo letali tja gor nonstop. Torej kaj vedo in ne povejo?

Mipe ::

Raziskave v mikrogravitaciji. Izkušnje za osvajanje Osončja v prihodnosti. Kdor prej pride, prej melje (asteroide). Kitajski ni v interesu, da bi svet dobil drug vir redkih zemelj, recimo. Si mora zagotoviti tržni delež.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mipe ()

7982884e ::

Blisk je izjavil:

Vprašanje je kaj je tam gor tako zanimivega, da imajo vse večje države vesoljski program in letajo tja gor. Kajti vsi vemo, da če ni nič potem tudi ni nič za iskat. Ali drugače, če bo to prineslo veliko denarja bomo letali tja gor nonstop. Torej kaj vedo in ne povejo?
Jaz mislim, da bi ti rabil za par let nazaj v osnovno šolo, če misliš da ni gor nič. Oziroma, da mora biti v ozadju neka zarota, da se lahko obrazložijo vesoljski programi.

jest10 ::

7982884e je izjavil:

Blisk je izjavil:

Vprašanje je kaj je tam gor tako zanimivega, da imajo vse večje države vesoljski program in letajo tja gor. Kajti vsi vemo, da če ni nič potem tudi ni nič za iskat. Ali drugače, če bo to prineslo veliko denarja bomo letali tja gor nonstop. Torej kaj vedo in ne povejo?
Jaz mislim, da bi ti rabil za par let nazaj v osnovno šolo, če misliš da ni gor nič. Oziroma, da mora biti v ozadju neka zarota, da se lahko obrazložijo vesoljski programi.

Blisk namiguje na vesoljčke:))

mtosev ::

zanimivo. kitajci postajajo vesoljska velesila.si pred kakšnimi 10timi leti tega ne bi niti predstavljal
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro
moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

Mipe ::

Ma, to je videl še slepec takoj, ko se je Kitajska začela industrializirati.

mtosev ::

zakaj pa bol indija tega še ni storila? in tud npr brazilija
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro
moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

Mipe ::

Joj, mtosev, bo treba kdaj pokukat izpod te tvoje skale!

List of space agencies @ Wikipedia

Recimo Indija nameni za svoj vesoljski program več proračuna kot Kitajska.

Izi ::

Vesoljčkov ni, so pa meteoriti in planeti. Luna ni zanimiva, ker je tako ali tako del Zemlje in torej sestavljena iz istih elementov, ostali planeti pa so zaenkrat še predaleč.
Meteoriti so tisto, ker nas zanima. Neskončen viri redkih materialov, ki jih na Zemlji primanjkuje ali pa sploh ni.

V prihodnosti se bo bil srdit boj prav za vsak meteorit, ki bo letel v bližini Zemlje. Tisti, ki bo najbolj vesoljsko pripravljen in prvi začel rudariti meteorite, bo vodil in upravljal Zemljo.
Kapitalizem tukaj odpove, ker se to zaenkrat ne splača, zato bodo neizbežno zmagali Kitajci za katere denar ni pomemben ampak materiali. Kitajska že kar nekaj časa kopiči in po celem svetu kupuje ves uporabni material. Sedaj stremijo še k izkoriščanju vesolja oziroma njegovih rudnin.
Kmalu bo čas, da se začnemo učiti kitajsko :P

7982884e ::

mtosev je izjavil:

zakaj pa bol indija tega še ni storila? in tud npr brazilija

Indija se trudi, Brazilija tudi, ampak raketna znanost je pač raketna znanost. tud kitajci so bazirali na ruski tehnologiji, se pravi 50+ let izkušenj. nekaj v orbito spravt ni samo narest cisterno pa jo zakurit, kaj šele človeka spravt tja gor.

Poldi112 ::

>Kitajska že kar nekaj časa kopiči in po celem svetu kupuje ves uporabni material.

A zato so največji izvoznik redkih kovin?
Jasno, da kupuje materiale, če imajo toliko proizvodnje.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Izi ::

7982884e je izjavil:

.. kaj šele človeka spravt tja gor.
Še večji problem ga je spravit dol ;)
Gor spravit človeka je predvsem finančno vprašanje, problem se pojavi kako človeka spravit dol, brez da bi zgorel ali se raztreščil na tla. Ob vstopanju v naše ozračje je treba biti zelo natančen, prevelika hitrost ali malenkost napačen kot vstopa pa si pečen.


Poldi112 je izjavil:

A zato so največji izvoznik redkih kovin?
Ja kaj pa naj počno z zlatom, platino, dimamanti, ...? To so kapitalistični nadomestki za denar, za praktično uporabo pa neuporabni.
Kitajci kupujejo uporabne materiale kot so baker, aluminij, železo, ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Izi ()

luksorzi ::

Izi je izjavil:


Ja kaj pa naj počno z zlatom, platino, dimamanti, ...? To so kapitalistični nadomestki za denar, za praktično uporabo pa neuporabni.
Kitajci kupujejo uporabne materiale kot so baker, aluminij, železo, ...

Zlato neuporabno!?
Odpri telefon, računalnik ... in preštej pozlačene kontakte ...
P.S.
To ni edina uporaba ;)

MrStein ::

Izi je izjavil:

Vesoljčkov ni, so pa meteoriti in planeti. Luna ni zanimiva, ker je tako ali tako del Zemlje in torej sestavljena iz istih elementov, ostali planeti pa so zaenkrat še predaleč.
Meteoriti so tisto, ker nas zanima. Neskončen viri redkih materialov, ki jih na Zemlji primanjkuje ali pa sploh ni.

V prihodnosti se bo bil srdit boj prav za vsak meteorit, ki bo letel v bližini Zemlje. Tisti, ki bo najbolj vesoljsko pripravljen in prvi začel rudariti meteorite, bo vodil in upravljal Zemljo.
Kapitalizem tukaj odpove, ker se to zaenkrat ne splača, zato bodo neizbežno zmagali Kitajci za katere denar ni pomemben ampak materiali. Kitajska že kar nekaj časa kopiči in po celem svetu kupuje ves uporabni material. Sedaj stremijo še k izkoriščanju vesolja oziroma njegovih rudnin.
Kmalu bo čas, da se začnemo učiti kitajsko :P

...razen če kdo ne izumi sintezo materialov po želji, potem to obrne vse na glavo. :)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

nekikr ::

V primerjavi s tem je rudarjenje asteroidov trivialno opravilo ;)

Oberyn ::

Izi je izjavil:

Ja kaj pa naj počno z zlatom, platino, dimamanti, ...? To so kapitalistični nadomestki za denar, za praktično uporabo pa neuporabni.

Hm, platina glih ni neuporabna. V tehniki je nenadomestljiva kot katalizator. Ni modernega avtomobila brez platine. Pa pri gorivnih celicah na primer. Sicer v zelo majhnih količinah. Tudi diamanti so pomembni v tehniki. Za kičenje opic, oh pardon, dam, se uporabi samo majhen delež diamantov.

Izi ::

Z "neuporabna" sem mislil, da jo ni na voljo v zadostnih količinah. Te redke "kovine" se bolj splača prodati in kupiti velike količine manj vrednih kovin. Kitajci delajo točno to.
Medtem ko Zahodne države ponavadi nakopičijo nekaj ton Zlata, Kitajci raje kopičijo milijone ton bakra, aluminija in železa.
Od tistih Zlatih palic v trezorjih ne bo nobenih koristi, razen da držijo kapitalizem pokonci. Bomo videli, kako se bo obratna strategija obnesla Kitajcem.

jype ::

Na Luni je ogromno helija.

Furbo ::

Izi je izjavil:

Ja kaj pa naj počno z zlatom, platino, dimamanti, ...? To so kapitalistični nadomestki za denar, za praktično uporabo pa neuporabni.
Kitajci kupujejo uporabne materiale kot so baker, aluminij, železo, ...


Zlato imajo zelo radi v nakitu, pa tudi kot naložbo, njihova centralna banka ga ima ogromno in še ga kopiči, tudi v elektroniki se ga rabi...

Platino najdeš v katalizatorjih, ko bodo kitajci sprejeli svoj ekvivalent EVRO4 bomo videli pohod cen platine navzgor, v kemiji, spet v nakitu... skratka zelo uporabna in še bistveno bolj redka kovina od zlata.

Uporab ne manjka.. mi smo tisti, ki kupujemo brezvezen pofl od kitajcev in ne obratno.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3821DW, DELL U3014

keber ::

Glede "silnih" zalog rudnin v asteroidih: 500 metrski asteroid (tak pride relativno blizu Zemlje vsakih nekaj 100 let) ima med 50-100 milijoni ton skupne mase (torej tudi "jalovine"), 2x manjši pa 8x manj, vsebuje večinoma železo, ki ga tudi najbolj potrebujemo.

Letna produkcija železove rude po celem svetu je 2800 milijonov ton.

Now do the math.

Oberyn ::

keber je izjavil:

Glede "silnih" zalog rudnin v asteroidih: 500 metrski asteroid (tak pride relativno blizu Zemlje vsakih nekaj 100 let) ima med 50-100 milijoni ton skupne mase (torej tudi "jalovine"), 2x manjši pa 8x manj, vsebuje večinoma železo, ki ga tudi najbolj potrebujemo.

Letna produkcija železove rude po celem svetu je 2800 milijonov ton.

Now do the math.

Moraš tudi malo naprej pogledati, ne samo do naslednje srede. Med Marsom in Jupitrom je asteroidni pas, kjer lahko tvojim 100 milijonom ton mirne duše dodaš ene 26 ničel. Asteroidi, ki letijo mimo Zemlje, itak niso primerni. Hitro obkrožijo Sonce in izginejo. Čez 500 let bo tehnologija daleč onkraj meja današnje domišljije, Zemlja pa glede rudnin precej izčrpana. Enkrat moraš narediti prvi korak. Now you do the math.

CaqKa ::

predno se bote spokregali o rudarjenju asteroidov, si tale podcast poslušajte: http://www.startalkradio.net/show/eurek...

:)

80173s ::

Ruda, h3 na luni (al kaj je ze un pixiedust tam gor), pa raketo iz luninga uča potegnt + ko bojo ejlijejni uletel, bo pa se kej mesa za na mizo dat in dodaten izgovor, ne bo vec 'al kaj da', ampak 'aj li en' dezurni krivec/kavr-ap za naftocrpne in druge podobne razsiritvene nazore. =]

In ce se hocs it take igrce, pol mors met opremo na znanem mestu ob znanem casu, tja postavljene od znanih posameznikov al kva je ze bil un komad v ozadju? ]=)

Mipe ::

O heliju-3 na luni ... bi morali prekopati 150 milijonov ton regolita, da bi pridobili 1 tono helija-3. Brez konkretne infrastrukture na Luni ne bo šlo.

keber ::

Oberyn je izjavil:


Moraš tudi malo naprej pogledati, ne samo do naslednje srede. Med Marsom in Jupitrom je asteroidni pas, kjer lahko tvojim 100 milijonom ton mirne duše dodaš ene 26 ničel. Asteroidi, ki letijo mimo Zemlje, itak niso primerni. Hitro obkrožijo Sonce in izginejo. Čez 500 let bo tehnologija daleč onkraj meja današnje domišljije, Zemlja pa glede rudnin precej izčrpana. Enkrat moraš narediti prvi korak. Now you do the math.

500 let naprej gledat ... To je šele neumnost. Pa nikar dodajat 26 ničel, jih je mnogo manj. Vsi asteroidi v asteroidnem pasu (in ta vsebuje veliko večino vseh asteroidov v Osončju) imajo maso okoli 4 % naše Lune.
V glavnem, še zelo dolgo ne bo nobene računice, da bi izkoriščali asteroide, če sploh kdaj. So do the math again.:P

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: keber ()

Oberyn ::

@keber: Ja maš prav kar se tiče mase, z nulami sem zelo pretiraval. Jih je komaj cirka 21 na kilogramski osnovi. Mase ni tako veliko, je pa zato površina kar velika. Preko milijon objektov premera nad 1 km.

Sicer pa, meni se ne zdi neumno razmišljati za 500 let naprej. Zdi se mi pač zanimivo. Čez 500 let ne bomo kar izginili (upam). Tudi čez 5000 let verjetno ne. Kakor sem rekel, enkrat moraš narediti prvi korak, pa če je še tako majhen. Tudi 8 jedrni Intelov procesor je ene 50 let nazaj zahteval prvi korakec, ki je bil takrat za današnje pojme gotovo precej bizaren. Zakaj so pa rusi psa v orbito izstrelili? Bizarno? Ampak iz tega so se razvili roboti, ki danes raziskujejo Mars. Še vedno brez kake konkretne uporabnosti, samo interpoliraj zdaj to za 500 let naprej.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Tiangong 1 padel v Pacifik

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
106629 (4161) [D]emon
»

Ročno spajanje Šendžova 9 s Tiangongom 1 uspelo

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
133592 (2579) nodrim
»

Kitajska izstrelila vesoljsko plovilo Šendžov 9

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2711474 (9590) Highlag
»

Šendžov 9 docking uspel

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
299020 (7558) Twix
»

Kitajska uspešno izstrelila prvi modul nove vesoljske postaje

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2810950 (9125) KaRkY

Več podobnih tem