Slo-Tech - Ostanki kitajske nosilne rakete Long March 5B, ki je v orbito ponesla raziskovalni modul za vesoljsko postajo, so danes treščili na Zemljo. V atmosfero so vstopili nad južnim Pacifikom ob 11. uri po slovenskem času, kar je precej prej od napovedi. Gorenje rakete v atmosferi je bilo možno videti s precejšnje razdalje, tudi iz Avstralije. Padec rakete na Zemljo ni povzročil škode, a so bili mednarodni opazovalci pred tem precej zaskrbljeni.

Ocenili so, da je pri padcu približno 0,5 odstotka možnosti, da bo povzročil gmotno škodo ali poškodbe ljudi. To je sicer malo, a bistveno več kot pri ostalih izstrelitvah drugih vesoljskih agencij. Čeprav so iz orbite na Zemljo že padli posamezni predmeti, se vesoljske misije nikoli ne načrtujejo tako, da bi tako veliki deli načrtno nenadzorovano padli na površje. Kitajsko zunanje ministrstvo odgovarja, da vse vesoljske misije izvajajo v miroljubne namene in v skladu z mednarodnimi praksami in zakoni. Dodal je, da je raketa sestavljena tako, da...

Space News - Trije tajkonavti so zgodaj zjutraj po našem času poleteli proti kitajski vesoljski postaji Tiangong in še pred poldnevom uspešno prispeli. To je prva kitajska človeška vesoljska odprava po petih letih in začetek delovanja modularne vesoljske postaje, od katere si veliko obetajo.

Ko so Kitajci konec aprila v orbito poslali prvi modul vesoljske postaje Tiangong, je bil to zgolj začetek zelo živahnega programa gradnje tega objekta, ki naj bi jo v osnovni različici dokončali že v dveh letih. Konec maja je sledila prva robotska odprava s tovorom, ki je zaradi tehničnih težav sicer za en teden zamudila, a to očitno ni pomenilo bistvenih ovir za nadaljevanje, kajti prva posadka tajkonavtov je danes sledila po načrtu na odpravi Shenzhou 12. Raketa Dolgi pohod 2F se je malo pred polčetrto zjutraj po našem času dvignila z izstrelišča Jiuquan in do postaje prispela sedem ur pozneje ter se nanjo uspešno priklopila. Dogodek so Kitajci, v zanje neznačilni potezi, prenašali po televiziji.

...

Spaceflight Now - Zgodaj zjutraj po našem času so Kitajci v vesolje uspešno izstrelili osredji del svoje nastajajoče modularne vesoljske postaje, s čimer se je pričela njena montaža v orbiti, ki bo predvidoma trajala do konca prihodnjega leta.

Čeprav je Kitajska v vesoljsko tekmo vstopila razmeroma pozno, z velikimi koraki krajša zaostanek za ostalimi velesilami. To velja tudi za področje stalnih človeških nastanitev v vesolju, kjer je v preteklem desetletju upravljala z dvema testnima vesoljskima postajama v Zemljini krožnici, Tiangong-1 in Tiangong-2. Obe sta bili preprosti postaji iz enega kosa, namenjeni predvsem testiranju tehnologij za večje izzive - kot je prva modularna vesoljska postaja (CSS - Chinese Space Station), ki so jo poimenovali Tiangong ali Nebeška palača. Ta bo po videzu in strukturi precej spominjala na ruski Mir, s predvideno maso 66 ton pa bo približno šestkrat manjša od Mednarodne vesoljske postaje. Sestavljali jo bodo trije glavni moduli; Tianhe je osrednji, namenjen...

Spaceflight Now - NASA in SpaceX sta zakoličila predvideni datum prvega poleta v vesolje s posadko z ameriške zemlje po skoraj desetletju: kapsulo Crew Dragon z dvema astronavtoma naj bi izstrelili 27. maja, toda spričo pandemije koronavirusa bi se dogodek lahko tudi malce zamaknil.

Ko so leta 2011 Američani upokojili program raketoplanov Space Shuttle, so s tem ostali brez lastnih zmogljivosti za pošiljanje astronavtov v vesolje. Vse odtlej se morajo za polete na Mednarodno vesoljsko postajo zanašati na Rusijo in njene rakete ter kapsule Sojuz, pri čemer jim geopolitični tekmec sedeže zaračunava po precej zasoljeni tarifi okoli 80 milijonov dolarjev. Zato komaj čakajo, da bosta SpaceX in Boeing, katerima so pred šestimi leti naložili razvoj novih tovrstnih kapacitet, izgotovila lastni plovili. Pri tem gre občutno bolje SpaceXu, čigar kapsula Crew Dragon je lanskega marca že izvedla polet brez posadke, medtem ko je imel Boeingov Starliner decembra pri enaki nalogi ogromno težav in bo moral vajo...

Slo-Tech - Kitajska raketa Long March 3B je ob današnji izstrelitvi indonezijskega telekomunikacijskega satelita Nusantara Dua (oziroma Palapa-N1) odpovedala, kar je že drugi kitajski neuspeh v mesecu dni. Satelit je bil zamenjava za Palapa-D, ki so ga izstrelili leta 2009 na enaki raketi, ki je prav tako imela težave z nedelujočim motorjem v drugi stopnji, a se je satelit vseeno uspešno prikobacal v geostacionarno orbito. Zaradi dodatne porabe goriva je to zmanjšalo življenjsko dobo satelita s 15 let na 10 let. In tako smo prispeli v leto 2020.

Izstrelitev so izvedli ob 13.46 po slovenskem času z izstrelišča Xichang v provinci Sečuan. V prvi in drugi stopnji težav ni bilo. Prvo stopnjo so predstavljali štirje potisniki na dimetilhidrazin in dušikov tetraoksid, ki so se normalno odpeli. Isto gorivo uporablja tudi druga stopnja. Zalomilo pa se je v tretji stopnji, ko se uporabljata tekoči vodik in kisik. Raketa ni nikoli dosegla ustrezne višine. Razletelo raketo in satelit so kot goreče delce...

Spaceflight Now - V petek po našem času so Kitajci izvedli tretjo izstrelitev velike rakete Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki je svojo nalogo tokrat prvič opravila brez težav. To je ključno za praktično vse načrtovane večje kitajske vesoljske podvige, saj vsi temeljijo na tej nosilni raketi.

Kitajska ima za 2020 in nasploh prihodnje desetletje v vesolju pripravljene ambiciozne projekte; med njimi odpravo na Mars in jemanje vzorcev z Meseca, pa gradnjo kitajske vesoljske postaje. Toda urnik vseh teh misij je bil zadnja leta pod vprašajem, in sicer zaradi težav z nosilno raketo Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki naj bi naprave ponesla v vesolje. Njen prvi polet pred tremi leti je pestila množica manjših napak in utirjenje satelita v napačno orbito (iz katere so ga potem uspeli naknadno prestaviti). Druga izstrelitev iz julija 2017 pa se je končala katastrofalno, z izgubo rakete in tovora spričo napake na pogonskem motorju. Skoraj dve leti in pol so inženirji potrebovali za odstranitev slabosti in...

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong-2, ki so jo izstrelili septembra 2016 in ni bila nikoli namenjena trajno ostati v orbiti, je danes nadzorovano čofnila v južni Pacifik. Postaja je ob vstopu v atmosfero tehtala devet ton in je med padcem večidel zgorela, zato ni predstavljala nevarnosti. Majhna postaja, ki je imela le raziskovalni modul in je lahko gostila največ dva človeka, je bila v vesolju skoraj tisoč dni, kar je več od načrtovanj. Njen padec je bil nadzorovan in načrtovan. Ko je lani na Zemljo padel Tiangong-1, je bilo drugače, saj so mu bili odpovedali motorji in je padel nekontrolirano. Obe dosedanji kitajski vesoljski postaji sta bili eksperimentalni in začasni, z njima pa so Kitajci pridobivali znanje in izkušnje za gradnjo stalne postaje, ki se bo...

ISSnationallab - Superračunalnik z domiselnim imenom Spaceborne Computer je na krovu Mednarodne vesoljske postaje (ISS)preživel 615 dni oz. skoraj poldrugo leto, v ponedeljek pa je na krovu Spaceove kapsule Dragon pristal v Tihem oceanu. Trenutno z ladjo pluje proti ameriški obali, kjer bo čisto zadnja stvar, ki jo bodo demontirali iz kapsule, zato ga bodo pri HPE, kjer so ga izdelali, dobili nazaj šele čez slab mesec dni. Čaka ga temeljit pregled, saj je to redka priložnost, da znanstveniki ugotovijo stopnjo obrabe, ki jo elektronika doživi med daljšim potovanjem po vesolju.

Zunaj zemeljske atmosfere se namreč za take naprave nahaja precej neprijazno okolje, s povišano stopnjo sevanja kozmičnih in...

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong 1 je danes ob 2.15 ponoči po srednjeevropskem poletnem času padla na Zemljo. Po pričakovanjih je večina postaje zgorela med vstopom skozi atmosfero, manjši kosi pa so padli na površje. Ostanki so deževali na več tisoč kvadratnih kilometrov velikem področju sredi Južnega Pacifika. Padec so potrdili na japonski vesoljski agenciji in NASA. Ker je Tiangong-1 padel sredi oceana, ni pričakovati poročil o škodi.

Več kot deset metrov dolga vesoljska postaja je okrog Zemlje krožila od leta 2011, ko je Kitajska začela resno preizkušati tehnologijo za bivanje v vesolju. Tiangong 1 je bila prva vesoljska postaja, sledila ji je Tiangong 2, ki še danes uspešno kroži. Tiangong 1 je svojo življenjsko dobo izpolnila leta 2015, nakar bi jo...

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno...

BBC - Drugi, pomembnejši cilj kitajske misije Šendžov 9 s posadko, ki so jo v orbito izstrelili 16. junija, je poleg avtomatičnega spajanja plovila z drugim vesoljskim objektom, kar jim je uspelo tri dni pozneje, tudi ročna spojitev. Iz kontrole poleta krmiljenja spojitev (automated docking) so bili Kitajci pred tem izvedli že dvakrat, včeraj pa so prvikrat v zgodovini izvedli še ročno spojitev. To pomeni, da je ves postopek izvajala in nadzorovala posadka v plovilu.

Posadka je torej zapustila Tiangong 1, si za vsak primer nadela vesoljske obleke in Šendžov 9 pripravila za polet nazaj na Zemljo, ki bi se zgodil, če bi šlo kaj hudo narobe (contingency plan). Plovilo se je nato razvezalo od Tiangonga 1 in se...

NASASpaceFlight.com - Dva dni po izstrelitvi vesoljskega plovila Šendžov 9 se je ta uspešno spojil z modulom Tiangong 1, ki kroži v Zemljini orbiti od lanskega septembra. To je za Kitajsko tretja uspešna spojitev dveh plovil v vesolju, saj se je lani Šendžov 8 dvakrat že uspešno spojil s Tiangongom 1, a hkrati prva spojitev plovila s človeško posadko. Tudi to pot je bila spojitev vodena iz kontrole poleta na Zemljini in se v svojem bistvu ni razlikovala od lanskih spojitev. Ročna spojitev, ki jo bo morala v celoti izvesti posadka, bo sledila v drugi polovici misije.

Spojitev je zapleten vesoljski manever, za izvedbo katerega je potrebno uskladiti trajektoriji in hitrosti plovil. V ta namen se prihajajoče plovilo (aktivno...

Space - Kitajska je danes ob 12.37 uri po slovenskem času z izstrelišča Džiukvan sredi puščave Gobi v vesolje izstrelila plovilo Šendžov 9, ki ima tričlansko posadko. Prvikrat se je zgodilo, da so Kitajci v vesolje poslali žensko, in sicer 34-letno Liu Jang. To se je zgodilo prav na 49. obletnico poleta ruskega Vostoka 6, ki je 16. junija 1963 v vesolje ponesel Valentino Tereškovo kot prvo žensko v zgodovini. Preostala člana posadke sta Liu Vang in poveljnik Džing Hajpeng, ki je prvi kitajski povratnik med taikonavti.

Plovilo Šendžov 9 se bo v vesolju spojilo z modulom Tiangong 1, ki je kot del kitajskega vesoljskega laboratorija v orbiti od lanskega septembra. Meri 10,4 metra v dolžino in 3,35 metra v širino in predstavlja prototip za bodočo kitajsko vesoljsko postajo. Lani se je Šendžov 8 kot prvo plovilo...

Space - Danes ob 22:58 po srednjeevropskem času je bilo iz Kitajskega vesoljskega centra Jiquian na nosilni raketi CZ-2F uspešno izstreljeno vesoljsko plovilo Shenzhou 8. Gre za plovilo brez človeške posadke, katerega naloga je združitev in pristanek na Kitajski vesoljski postaji Tiangong-1, ki je bila izstreljena 29. septembra letos. V kolikor bo misija uspešna, bo Kitajska postala tretja država (po ZDA in Rusiji), ki je osvojila tehnologijo za združitev dveh vesoljskih plovil v orbiti. To znanje je ključno tako za grajenje vesoljskih postaj, kot tudi za opravljanje bolj kompleksnih vesoljskih misij na Luno ali ostala planetarna telesa.

Slo-Tech - Kitajska je napovedala, da bomo po odsluženem in pokopanemu Miru in aktualni ISS dobili še tretjo vesoljsko postajo v Zemljini orbiti. Na tiskovni konferenci so namreč najavili skorajšnji pričetek gradnje lahke vesoljske postaje, ki bo končana do leta 2020. Sestavljena bo iz več modulov, sprva pa bodo vanjo povezali tri.

Osrednji modul bo meril 18,1 metra v dolžino in 4,2 metra v premeru, tehtal pa bo od 20 do 22 ton. Nanj bosta nato pričvrščena dva modula za izvajanje eksperimentov, ki bosta enakih polmerov in teže ter dolžine 14,4 metra. Osrednji modul, ki se imenuje Tiangong-1, bodo s plovilom Šendžov 8 izstrelili še letos, tako da se bosta prihodnje leto plovili Šendžov 9 in 10 že...