Space - Kitajska je danes ob 12.37 uri po slovenskem času z izstrelišča Džiukvan sredi puščave Gobi v vesolje izstrelila plovilo Šendžov 9, ki ima tričlansko posadko. Prvikrat se je zgodilo, da so Kitajci v vesolje poslali žensko, in sicer 34-letno Liu Jang. To se je zgodilo prav na 49. obletnico poleta ruskega Vostoka 6, ki je 16. junija 1963 v vesolje ponesel Valentino Tereškovo kot prvo žensko v zgodovini. Preostala člana posadke sta Liu Vang in poveljnik Džing Hajpeng, ki je prvi kitajski povratnik med taikonavti.
Plovilo Šendžov 9 se bo v vesolju spojilo z modulom Tiangong 1, ki je kot del kitajskega vesoljskega laboratorija v orbiti od lanskega septembra. Meri 10,4 metra v dolžino in 3,35 metra v širino in predstavlja prototip za bodočo kitajsko vesoljsko postajo. Lani se je Šendžov 8 kot prvo plovilo povezal s tem modulom, in sicer kar dvakrat - 3. novembra in potem še 14. novembra. Takrat je bila misija brez posadke, sedaj pa bodo poizkusili spojitev izvesti še s posadko in z ročnim upravljanjem. Doslej je spojitev dveh plovil v vesolju uspela ZDA in Rusiji, kitajski poizkusi pa so prvi koraki na poti k izdelavi lastne vesoljske postaje. Kitajci namreč ne skrivajo načrtov, da bi postali prva vesoljska velesila na svetu, pri čemer jim rezanje proračuna NASE in Ruske vesoljske agencije le še pomaga.
Čeprav je tehnološka posebnost te misije prva kitajska spojitev plovila s posadko z modulom, je izstrelitev bistveno več pozornosti požela zaradi ženske članice posadke. Uradno na Kitajskem za taikonavtke veljajo ista pravila kot za moške kolege, dodatno pa je potrebno, da so poročene. Priporočljivo je tudi, da so že matere, kar naj bi kitajske oblasti zahtevale zaradi pomislekov o sevanju in njegovih vplivih na plodnost. Liujeva prihaja iz revne kitajske pokrajine Henan in je zato zelo primerna za naslovnice kitajskih časopisov, saj domnevno dokazuje pravičnost sistema selekcije glede na sposobnosti. Po poklicu je sicer vojaška pilotka s činom majorke, ki ima preletenih že več kot 1600 ur.
Misija bo trajala 14 dni, v tem času pa se bo plovilo vsaj dvakrat spojilo z raziskovalnim laboratorijem. Ena spojitev bo ročna, druga bo vodena avtomatsko. Poleg tega bodo taikonavti več dni delali v vesoljskem laboratoriju. Naslednja misija bo Šendžov 10, ki bo hkrati zadnja misija na modul Tiangong 1. Tega bodo namreč prihodnje leto odstranili iz orbite in ga nadomestili s Tiangongom 2 in 3.
U svemir firmom Hektarovič i partneri, ali odmevne, tvegane in drage junaške izstrelitve tja do Marsa, pri katerih bo vsake toliko padel dol tudi kak kos z napisom 'Made in China'?
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
No, Kitajska že utrjuje svojo navzočnost v vesolju. Ob tem se mi je zastavilo vprašanje, kdo bo naslednji zarezal v vesoljsko pito, pa sem si ogledal seznam vesoljskih agencij. Glede na zemljevid držav zmožnih vesoljskih poletov s posadko kaže, da so najresnejše kandidatke EU, Indija, Japonska in, presenetljivo, Iran. Glede na budget so najresnejše vesoljske agencije ameriška NASA, evropska ESA, ruski ROSCOSMOS, francoski CNES, japonski DLR in indijski ISRO. To so agencije, ki imajo več budgeta od kitajske vesoljske agencije.
Sicer bi počasi bil že čas, da združijo svoje moči in tako pospešijo razvoj vesoljske tehnologije, ker konec koncev smo proti vesolju le zgolj planet Zemlja ... čeprav domnevam, da se bomo "mi" še po vesolju tolkli med seboj, če bo le mogoče
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Kitajci namreč ne skrivajo načrtov, da bi postali prva vesoljska velesila na svetu, pri čemer jim rezanje proračuna NASE in Ruske vesoljske agencije le še pomaga.
za prvo vesoljsko velesilo na svetu bodo morali najprej postati vesoljska velesila, nato še prva. do zdaj niso nič od tega, s 50 letno zamudo pa tud niso dosti bližje
čeprav domnevam, da se bomo "mi" še po vesolju tolkli med seboj, če bo le mogoče
To pa zagotovo. Če bomo nekoč poselili Mars bo prej ali slej izbruhnila medplanetarna vojna, ki se ne bo končala prej preden ne bo eden izmed planetov v popolnosti uničen.
Traparija. Če se še na zemlji ne iztrebimo in imamo še vedno toliko ras, zakaj bi se z marsom pobili, glede na to da je medplanetarna vojna neprimerno težja/dražja.
Ajde, vojna za teritorij ali neodvisnost, to že, popolno uničenje pa nima smisla za nikogar.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Sam sicer nisem govoril o popolnem uničenju; je pa sedaj, ko ste to že ravno omenili, dosti lažje narediti, če si ti na enem planetu, uničenje pa na drugem.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ajde, vojna za teritorij ali neodvisnost, to že, popolno uničenje pa nima smisla za nikogar.
Saj to bo vojna za neodvisnost. Moraš pogledati iz perspektive "Marsovcev". In pri medplanetarni vojni odpadejo vsi zadržki, ki jih imamo pri Zemeljskih vojnah. Sovražni planet bodo eni in drugi zasuli z vsem kar bodo imeli na razpolago. Tega si sedaj pač ne moremo privoščiti, dokler živimo na istem planetu.
Saj to bo vojna za neodvisnost. Moraš pogledati iz perspektive "Marsovcev". In pri medplanetarni vojni odpadejo vsi zadržki, ki jih imamo pri Zemeljskih vojnah. Sovražni planet bodo eni in drugi zasuli z vsem kar bodo imeli na razpolago. Tega si sedaj pač ne moremo privoščiti, dokler živimo na istem planetu.
In zakaj točno misliš, da MAD princip ne bi funkcioniral na medplanetarni ravni? Da ne omenjamo, da je take nuke precej lažje tolči dol, če imaš na voljo mesece časa.
Kaj točno je lažjega pri dostavi warhead-a na Mars v primerjavi z sosednjim kontinentom?
Radioaktivnosti iz Marsa ne bo prineslo nazaj na Zemljo.
Od kdaj je pa radioaktivnost glavni problem? Oz. drugače, če je, kako si potem razlagaš vse te poizskuse, od katerih jih je kar precej na domačih tleh:
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Mogoče kdo ve kakšno gorivo so uporabili kitajci v njihovi raketi? Se mi zdi zanimivo, da ni videti skoraj nič izpuhov pri vzletu.
Nič posebnega. Uporabljajo klasično raketno gorivo N2O4/UDMH imenovano Nitrogen tetroxide. Po slovensko je to didušikov tetroksid. Zadeva se uporablja že dobrih 60 let, razvili pa so jo seveda Rusi. Raketa je 3-stopenjska imenovana Long March 2F in jo Kitajci uporabljajo že od leta 1999. Z enako raketo so izstrelili že 10 kapsul.
Mogoče kdo ve kakšno gorivo so uporabili kitajci v njihovi raketi? Se mi zdi zanimivo, da ni videti skoraj nič izpuhov pri vzletu.
Najprej moraš vedet zakaj so sploh izpuhi tako vidni (oziroma zakaj za letalom kdaj pa kdaj ni sledi, oziroma jo zmanjka kar tako). Torej sama vlažnost v zraku in temperatura. Kitajci iztreljujejo sredi puščave. Baikonur je tudi v puščavi:
Cape Canaveral je pa praktično v močvirju. Isto recimo Vandenberg.
In zakaj točno misliš, da MAD princip ne bi funkcioniral na medplanetarni ravni? Da ne omenjamo, da je take nuke precej lažje tolči dol, če imaš na voljo mesece časa.
Stealth mode? Do takrat ko bo mars poseljen tako kot danes Zemlja, bo preteklo še precej vode, tehnologija pa se bo vmes razvijala. Sicer ne pričakujem da bo kaj kmalu uporaben cloaking device ki je znan iz Star Trek-a, se pa prej ali slej zna pojavit in implementirat na rakete, sicer pa nikoli ne bomo vedeli kaj vse vojska že ima in prikriva; You can't fight what you can't see.
Čisto kaj ti stealth mode koristi pri MAD-u? Če ga imaš ti ga ima verjetno tudi nasprotnik in si enostavno naredi par raketnih baz v okolici tvojega planeta, ki jih ne vidiš. Za en parameter proženja pa nastavi odsotnost življenja ali kakšnega signala domačega planeta.
Je pa malo smešno delati sklepe na podlagi neke konkretne future tehnologije iz StarTrek. Nihče ne ve, v katero smer se bo stvar razvijala.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Sam sem vedno bil splošnega mnenja, da si človek ne more izmisliti nič nemogočega; takoj ko se je nekaj spomnil, pomeni, da je to mogoče, pa če se sliši še tako absurdno.
Je pa to zgolj moje zlato pravilo, ki ima lahko ogromno lukenj oz. izjem (npr. je teoretično mogoče, a praktično nesmiselno itd.)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Sam sem vedno bil splošnega mnenja, da si človek ne more izmisliti nič nemogočega; takoj ko se je nekaj spomnil, pomeni, da je to mogoče, pa če se sliši še tako absurdno.
Je pa to zgolj moje zlato pravilo, ki ima lahko ogromno lukenj oz. izjem (npr. je teoretično mogoče, a praktično nesmiselno itd.)
Sva že dva
Poldi112, hočeš, nočeš, tehnologija je vedno bližje tisti iz Star Treka: Ionski pogon, fuzijski reaktor, razne pametne prenosne naprave za komunikacijo in meritve, zaslon na dotik, glasovno upravljanje, itd.
Res da nekatere stvari še ne delajo najbolje, se pa premik v pravo smer.
Je bližje, nič ne rečem. Verjetno bo kaj takega prišlo, samo bo imelo tudi omejitve, ali tehnične, ali strateške (nasprotnik s podobno tehniko). Moj point je, da ne moreš kar za eno konkretno stvar reči, da bo tista odločilna, če nimaš nobene ideje, ko/če/kdaj bo na voljo in kaj vse bo takrat tudi zraven. Posledično so sklepi, ki se opirajo eno samo stvar (stealth), ignorirajo pa vse ostalo, nesmiselni.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
... čeprav domnevam, da se bomo "mi" še po vesolju tolkli med seboj, če bo le mogoče
