» »

Tehnične novosti v Wiki svetu

Tehnične novosti v Wiki svetu

Wikipedia - Te dni je razburljivo biti wikipedist. V zadnjih mesecih je infrastruktura, ki poganja projekte Fundacije Wikimedia, med njimi vsem znano Wikipedijo, dobila nekaj večjih nadgradenj tehnične narave, ki bodo bistveno spremenile način, kako ta zbirka prostega znanja nastaja in se razvija. Ali bodo spremembe imele pričakovan (pozitiven) učinek bomo še videli, dogaja pa se ogromno.

Wikipodatki


Najočitnejša novost je nov podprojekt z imenom Wikipodatki (Wikidata), katerega razvoj poteka pod okriljem nemške podružnice Fundacije Wikimedia. Gre za obsežno bazo podatkov o enciklopedičnih temah, ki jo je možno brati in zapisovati tako strojno kot ročno. Primarni cilj je poenotiti predstavitev osnovnih dejstev in olajšati delo, saj pri skupaj 37,5 milijonih člankov v 285 jezikih tudi več deset tisoč urejevalcev težko ohrani ažurnost. Vzemimo na primer, da se zamenja predsednik vlade Slovenije: za posodobitev podatka je potrebnih 200 urejanj v ravno toliko Wikipedijah, ki imajo članek o Sloveniji, če pa je z nekaj znaki kode v wikijih določeno, da se ta lastnost objekta črpa iz Wikipodatkov, je dovolj en sam popravek. Objekti (items), lastnosti (properties) ipd. so tu izrazi, ki opisujejo vnose v bazi in relacije med njimi.

Prva faza projekta je bila zagnana lansko jesen, in je obsegala centralizacijo ene dokaj minorne funkcije (vsaj s stališča obiskovalcev Wikipedije) - medjezikovnih povezav. Za urejevalce pa je že ta pomenila precejšnjo razbremenitev, saj so bile do takrat povezave med članki o isti temi v različnih jezikih zapisane v tekstovni obliki na koncu člankov. To je pomenilo množico popravkov ob vsaki ustvaritvi, preimenovanju ali izbrisu članka v katerikoli Wikipediji, za kar je bila napisana cela vojska botov, ki so patruljirali po mreži povezav. Seveda je stotine vsebinsko nebistvenih urejanj obremenjevalo strežnike in oteževalo spremljanje posegov v članke. Zdaj je dovolj en poseg v ustrezen objekt, da se podatek o spremembi strani (članka) na eni Wikipediji preslika v vse povezane strani. Druga faza implementacije Wikipodatkov - centralizacija osnovnih dejstev o enciklopedičnih temah - je v delu že nekaj mesecev odkar je možno objektom pripisovati lastnosti (npr. uradni jeziki neke države ali rod, kateremu pripada neka vrsta organizma), v tem času so razvijalci spolirali uporabniški vmesnik za ročno vnašanje, uporabniki pa vnesli kup podatkov v skupno že 12 milijonov objektov. Od tega tedna jih je možno črpati iz wikipedijskih člankov. Funkcionalnost je namenjena predvsem uporabi v okvirčkih z osnovnimi podatki (t.i. infopoljih), pri čemer se lahko skupnost vsake Wikipedije posebej odloči, ali bo imela podatek zapisan lokalno ali ga bo črpala iz Wikipodatkov. V tretji fazi, ki je še v pripravi, bodo Wikipodatki omogočali poganjanje zahtevkov (queries), kar bo omogočilo avtomatsko kreiranje seznamov in grafikonov po željenih kriterijih (npr. "seznam županov Berlina v 18. stoletju"), ki jih je zaenkrat treba pisati ročno.

Zanimiva je tudi možnost branja baze podatkov od zunaj - zbirko je skupnost dala v javno last, tako da ni avtorskopravnih ovir za izvirne možnosti kombiniranja in uporabe izobraževalnega gradiva, kar je navsezadnje cilj Wikimedie kot celote. Nekaj demonstracij potenciala je že nastalo, recimo GeneaWiki, ki bere podatke o sorodstvenih vezeh in riše družinska drevesa, ter Reasonator, ki že zdaj za nekatere bolje opremljene objekte konkurira spletni strani Notable Names Database.

Lua


Druga novost, skrita "pod pokrovom", sliši na ime Lua in prinaša možnost objektnega programiranja v wikije. Lua je skriptni jezik, ki ga je v 1990. letih razvila skupina brazilskih računalničarjev in je bil pred dobrim mesecem implementiran v programje MediaWiki preko razširitve Scribunto. Dejstvo je namreč, da je MediaWiki za končnega uporabnika dokaj lesen... omogoča hitro in enostavno formatiranje besedila in ustvarjanje hiperpovezav, vendar, kot se za množično odprto skupnost spodobi, je vsebina v vseh teh letih rasla tako v širino kot v globino, tako da je naraščala potreba po funkcionalnostih. MediaWiki pa razen osnovnih računskih operacij in nekaj pogojnih izrazov ponuja bore malo. Nobenih zank in rekurzij, karkoli resnejšega je bilo treba sestaviti na novo iz teh osnov in že funkcije, kakršna je zanka "for", so zahtevale obupno okorne in požrešne hacke. Luine skripte že s pridom uporabljajo v kompleksnejših predlogah v angleški Wikipediji, kjer poročajo o tudi do petkratni pohitritvi parsanja. Potencial je še ogromen, vključno z dinamičnim vključevanjem vsebine iz Wikipodatkov in njeno obdelavo na različne načine, ampak zadeva se šele dobro prijemlje, tako da kaj zanimivejšega še ni možno pokazati.

Kaj to dvoje pomeni za urejevalsko skupnost? Kot smo omenili, je še prezgodaj predvideti, kaj vse bodo nova orodja omogočila, bo pa gotovo korak naprej od skoraj statičnega predstavljanja vsebin, ki povprečnemu uporabniku interneta najbrž delujejo že arhaično. Po drugi strani obstaja možnost, da bodo novosti zaradi kompleksnosti odgnale potencialne nove urejevalce. Že res, da je ogromno dela z vzdrževanjem in ažuriranjem, vendar ima dosedanji sistem to prednost, da je vsebina kot na dlani. Za skoraj vsak podatek je možno z enim klikom priti do izvorne kode in ga spremeniti, kar od zdaj naprej ne bo več možno v enem koraku - en del podatkov bo v članku, drugi del jih bo vanj vključen iz ločene baze, tretji pa bo dinamično generiran s pomočjo skript. Dostopnost čim širšemu občestvu urejevalcev ostaja kljub vsemu ključni strateški cilj Fundacije, tako da bo še zanimivo opazovati, kako se bodo nova orodja razvijala. Seveda se ne branijo pomoči prostovoljnih razvijalcev pri odprtih opravilih.

LilyPond


Muzikalično navdahnjene bralce bo mogoče zanimala zadnja novost, to je možnost zapisovanja glasbene notacije, ki je bila ravno tako vklopljena pravkar, brez posebnega pompa. Razvijalci so uporabili odprtokodno rešitev LilyPond, ki je zdaj na voljo preko razširitve Score. LilyPond je močno orodje, konkurenčno profesionalnim programom kalibra Finale in Sibelius, ki zna poleg vsega generirati zvočne posnetke zapisane notacije, kar je vsekakor bistveno bolj napredno od dosedaj uporabljanih rešitev - bitnih slik za notno črtovje in ločenih zvočnih datotek za predvajanje. Kot zanimivost, prošnja za tako orodje je bila prvič podana že pred devetimi leti, pa nekako ni bilo motivacije. Predlog za usmerjen projekt vpisovanja znanih glasbenih kompozicij je že odprt.

7 komentarjev

Jst ::

Wikipedia se končno modernizira. Nice!

Pred leti sem bil skeptičen do projekta, da bo preveč bullshita gor. Ampak z leti so prihajale primerjave z klasičnimi enciklopedijami in je Wikipedia vedno bila primerljiva.

Včasih v šolah niso pustili kalkulatorjev - no, ko sem hodil na vegovo, smo jih v bistvu morali imeti. Sedaj se pa mora šolstvo do te mere spremeniti, da bo moral vsak imeti tablico in dostop do Wikipedije (interneta). Sistem filanja faktov v glavo, kot je učni sistem v šolah danes, se bo temu primerno moral korenito spremeniti in Wikipediji dam tudi en mali delček pri temu. Zadnji čas je, da spremenijo način predavanja v šolah...

ps: Zanima me pa, če sprejemajo donacije od vseh? Ker je Wiki postala tako globalna, bi lahko države iz proračuna kaj primaknile (za države malenkost, za Wiki bi pa to veliko pomenilo), razen če ni to proti njihovim smernicam. Tudi nisem prepričan, da je to dobra ideja. Nisem preštudiral vseh minusov. (Zahteve po cenzuri, misinformacije,...)
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Phantomeye ::

Jst je izjavil:

Wikipedia se končno modernizira. Nice!

Pred leti sem bil skeptičen do projekta, da bo preveč bullshita gor. Ampak z leti so prihajale primerjave z klasičnimi enciklopedijami in je Wikipedia vedno bila primerljiva.

Včasih v šolah niso pustili kalkulatorjev - no, ko sem hodil na vegovo, smo jih v bistvu morali imeti. Sedaj se pa mora šolstvo do te mere spremeniti, da bo moral vsak imeti tablico in dostop do Wikipedije (interneta). Sistem filanja faktov v glavo, kot je učni sistem v šolah danes, se bo temu primerno moral korenito spremeniti in Wikipediji dam tudi en mali delček pri temu. Zadnji čas je, da spremenijo način predavanja v šolah...

ps: Zanima me pa, če sprejemajo donacije od vseh? Ker je Wiki postala tako globalna, bi lahko države iz proračuna kaj primaknile (za države malenkost, za Wiki bi pa to veliko pomenilo), razen če ni to proti njihovim smernicam. Tudi nisem prepričan, da je to dobra ideja. Nisem preštudiral vseh minusov. (Zahteve po cenzuri, misinformacije,...)


Na žalost je veliko fakultet ne dovoli kot vir pri pisanju člankov, itd (tehniške fakultete so bolj mile). Sej po eni strani razumem, da je to lahko problematično, če gre za kakšne politične teme, kjer je velika želja po subjektivnost in sabotaži...
Ampak definicije... zakaj pa ne...

Jst ::

Wiki imaš itak za oris, info na prvo žogo, da pa zadevo konkretno preštudiraš, imaš pa vire. In kot tak sistem, se mi zdi zelo dober.

Me pa malo skrbi nov način urejanja člankov. Če se bodo ljudje bili pripravljeni potrudili, da bi si vzeli 20min, da preštudirajo, kako zadeva deluje, ali jim bo too much.

Upam, na najboljše...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Yerpo ::

Jst je izjavil:

ps: Zanima me pa, če sprejemajo donacije od vseh? Ker je Wiki postala tako globalna, bi lahko države iz proračuna kaj primaknile (za države malenkost, za Wiki bi pa to veliko pomenilo), razen če ni to proti njihovim smernicam. Tudi nisem prepričan, da je to dobra ideja. Nisem preštudiral vseh minusov. (Zahteve po cenzuri, misinformacije,...)


Nisem še slišal da bi Fundacijo direktno financirala kakšna vlada, ampak v tem trenutku obstoječi model financiranja z mikro donacijami (plus občasno kak večji priliv od podjetij tipa Google) kar zadošča. Kar je po svoje tudi bolj smiselno, če bi bili preveč odvisni od velikih virov, bi se hitro pojavili pritiski na vsebino.

Posamezne podružnice (chapterji) v raznih državah imajo seveda davčne olajšave kot neprofitne ustanove in ponekod jim lahko ljudje namenijo del dohodnine, ostalo javno financiranje je pa bolj ciljno usmerjeno in v manjšem obsegu - tak primer je recimo program Wikipedian in Residence.
Mrbit ja

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Yerpo ()

Gregor P ::

Phantomeye je izjavil:

Na žalost je veliko fakultet ne dovoli kot vir pri pisanju člankov, itd (tehniške fakultete so bolj mile)
... sam jih "zanalašč" vedno napišem poleg, kjerkoli le imam možnost, saj gre za odličen projekt, ki si zasluži citiranje ... seveda je pa logično, da greš potem vse skupaj tudi sam preveriti (oz. moraš), greš skozi vse vire itd., saj se večkrat zgodi, da je informacija "na splošno" lahko sicer več ali manj "pravilna" (v smislu, da gre za nek splošno sprejeti kompromis za lažje poljudnoznanstveno branje), vendar v "resnici" ni (ko se gre za znanstveno-tehnične detajle).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Jst ::

Točno to, kar je Gregor P napisal: odskočna deska, kjer vidiš recimo mainstream razlago kakšnega pojma; v virih, ki jih imaš spodaj, pa lahko odkriješ, da ko se spustiš deep down, da razlaga na Wikiju "ni pravilna" oz. bi za točno razlago potreboval 10x več zelo tehničnega teksta, ki ne bi bil razumljiv. Naj ostanejo Wiki vpisi takšni kot so... z čimveč viri.

In zato, ker ima Wiki sedaj toliko vpisov, se mi zdi vredno stvar vzdrževati.

(Sem pa tudi sam prej napisal, da mislim, da donacije od držav, najbrž niso dobra ideja in sem sedaj še bolj prepričan v to. Prej od kakšnih "civilnih inštitucij.")
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Bistri007 ::

Hej, Jugoslavija!

http://bs.wikipedia.org/wiki/Republika_...
http://hr.wikipedia.org/wiki/Republika_...
http://sh.wikipedia.org/wiki/Republika_...
http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A0%D0...
http://sr.wikipedia.org/sr-ec/%D0%A0%D0...

Bosanski
Hrvatski
Srpskohrvatski / српскохрватски
Српски / srpski


Manjka samo še crnogorski jezik, z mekim Ś in Ź!

Balkanci bedasti...
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Francoska obveščevalna agencija si je s pritiskom na Wikipedijo napravila medvedjo us

Oddelek: Novice / NWO
246401 (3304) Deneb
»

Po Wikipediji še Wikivoyage

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
63501 (2300) stara mama
»

Wikipedija zbrala 16 milijonov dolarjev donacij

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
377970 (5645) Jst
»

MediaWiki widget na spletni strani

Oddelek: Izdelava spletišč
6688 (633) alessio2
»

POT: Wikipedia - predavanje

Oddelek: Novice / Kiberpipa
152817 (2213) Daedalus

Več podobnih tem