Slo-Tech - Pri iskanju različnih informacij Google pogosto v okvirju izpiše osnovne informacije, ki jih velikokrat vzame iz Wikipedije (svoj čas so sicer poizkušali z lastnim projektom Knol, ki pa je klavrno propadel). S tem načeloma ni nič narobe, saj Google Wikipedijo šteje kot zaupanja vreden vir informacij. Težava pa je, da Wikipedija od tega nima nič, čemur želijo sedaj narediti konec. Zgodba v resnici spominja na bitko založnikov z Googlom, kjer je prvim takisto prekipelo, da je Google brezplačno uporabljal njihova dela, ko je v Google News prikazoval naslove in kratke izvlečke novic. Treba bo plačati.

Wikipedija in Google se medsebojno podpirata že 20 let. Medtem ko Google Wikipedijo šteje kot točno referenco, Wikipedija Googlu dovoli uporabo svojih vsebin. Ko sta začela svoji poti, je bila takšna simbioza logična. A razvoj je šel svojo pot in Google je danes bilijonski gigant, Wikipedija pa srednje velika neprofitna organizacija. Wikipedijina mati Fundacija Wikimedia še vedno vsako...

CNet - Čeprav Wikipedia uradno nima posebnega statusa, je de facto čedalje pogosteje primarni vir informacij. Tega položaja nima po naključju, saj raziskave ugotavljajo, da je vsaj tako zanesljiva kot velike enciklopedije priznanih založnikov, vsebuje pa še vrsto drugih gesel, ki jih drugod ni. Google in YouTube pri iskanju pogosto v okvirju izpišeta vsebino z Wikipedije, ne da bi uporabniki stran sploh morali obiskati. Ali kot je dejal Ryan Merkley iz Fundacije Wikimedia: Če je napak na Wikipediji, je lahko napak povsod. Ko danes v ZDA volijo predsednika, predstavniški dom in tretjino senata, je Wikipedija pred zahtevno nalogo - ubraniti se mora dezinformacij in vandalizma.

Fundacija Wikimedia je zato za današnje volitve pripravila posebno delovno skupino, ki je sprejela ukrepe za zagotovitev integritete. V skupini so strokovnjaki z več področij: pravo, komuniciranje, varnost itd. Delovna skupina je imela več ur dolge videosestanke, kjer so preigravali različne scenarije, kako skušajo...

wikipediocracy.com - V zadnjih tednih/mesecih je v ozadju angleške in še posebej nemške wikipedije moč videti strašno veliko nezadovoljstva z matično organizacijo Wikimedia Foundation (WMF).

WMF je namreč v začetku poletja zaključila razvoj prenovljenega orodja za dodajanje slik na wikipedijine članke (Media Viewer), ki naj bi bil še posebej primerno za nove, na mobilce navajene uporabnike. Tako naj bi namreč Wikipedija dobila bistveno več avtorskih slik in z njimi obogatila sicer tekstovno bogate članke. A uveljavljeni in izkušeni uredniki pa z orodjem niso bili najbolj zadovoljni, češ da briše nekatere ključne funkcije, da ni bil najbolje premišljen in predvsem, da so ga razvijali ljudje, ki imajo s...

Wikipedia - Te dni je razburljivo biti wikipedist. V zadnjih mesecih je infrastruktura, ki poganja projekte Fundacije Wikimedia, med njimi vsem znano Wikipedijo, dobila nekaj večjih nadgradenj tehnične narave, ki bodo bistveno spremenile način, kako ta zbirka prostega znanja nastaja in se razvija. Ali bodo spremembe imele pričakovan (pozitiven) učinek bomo še videli, dogaja pa se ogromno.

Wikipodatki

Najočitnejša novost je nov podprojekt z imenom Wikipodatki (Wikidata), katerega razvoj poteka pod okriljem nemške podružnice Fundacije Wikimedia. Gre za obsežno bazo podatkov o enciklopedičnih temah, ki jo je možno brati in zapisovati tako strojno kot ročno. Primarni cilj je poenotiti predstavitev osnovnih dejstev in olajšati delo, saj pri skupaj 37,5 milijonih člankov v 285 jezikih tudi več deset tisoč urejevalcev težko ohrani ažurnost. Vzemimo na primer, da se zamenja predsednik vlade Slovenije: za posodobitev podatka je potrebnih 200 urejanj v ravno toliko Wikipedijah, ki imajo članek o...

ZDNet - Francoska obveščevalna agencija DCRI (Direction Centrale du Renseignement Intérieur) je v praksi ugotovila, kaj pomeni efekt Barbare Streisand, ko poizkus cenzure ali izbrisa informacije z interneta podžge zanimanje javnosti zanjo. DCRI je tako v začetku marca Fundaciji Wikimedija poslal zahtevo, da iz francoske verzije Wikipedije odstranijo članek o vojaški radijski postaji Pierre-sur-Haute, ki leži kakšnih 100 kilometrov zahodno od Lyona. Wikimedija je DCRI odvrnila, da bodo za tako radikalno potezo morali predložiti dodatne dokaze, da članek dejansko vsebuje tajne podatke in kateri deli članka so sporni. Članek je namreč v glavnem povzet po javno dostopnih informacijah.

Wikimedija poudarja, da vsak dan prejmejo številne zahteve po odstranitvi člankov, a je bila zahteva DCRI drugačna. Ker ji...

Wiki Voyage - Fundacija Wikimedia, ki jo poznamo predvsem po projektu brezplačne enciklopedije Wikipedije, je ob 12-letnici delovanja zagnala projekt Wikivoyage. Zgodba je pravzaprav precej bolj zapletena, saj ima projekt kljub mladosti že precej zanimivo zgodovino.

Projekt Wikivoyage se je začel že leta 2006, ko je ponujal informacije v nemščini in italijanščini. Vodilo ga je nemško neprofitno Združenje Wikivoyage (Wikivoyage Association) in kljub imenu ni imel zveze z Wikipedijo ali Fundacijo Wikimedia. Vsebina pa je nastajala na podoben način, to je s prispevki neplačanih prostovoljcev. Potem je tu še stran Wikitravel, ki je najbolj znana potovalna spletna stran z nepristranskimi informacijami....

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.

Slo-Tech - Pipini odprti termin je ta torek zaradi praznika počival, a se že pripravlja na nov udarec! V torek 15. 2. ob 19.00 vam namerava Roman Maurer v Kiberpipi (klet Kersnikove 6, Ljubljana) razložiti vse o Wikipediji.

Vsi ste zanjo že slišali, vsi ste si v njej že pogledali pomen AYBABTU in izvedeli kako je nastal sendvič, nekateri ste že popravili kakšno geslo ali vpisali svoje, a vsi želite vedeti kakšna tehnologija stoji zadaj in kakšne motive imajo sploh njeni soustvarjalci.

Na kratko bomo pogledali zgodovino spletišč vrste Wiki in pobližje pogledali Wikipedijo, prosto enciklopedijo v nastanku. Prikazano bo urejanje strani s programsko opremo MediaWiki, omenili pa bomo tudi pravila in navade v slovenski in angleški Wikipediji ter možnosti za sodelovanje.