Evropski komisar za konkurenco, Joaquín Almunian, želi trgu poslati jasno sporočilo.
vir: The Wall Street Journal
Tako vam Microsoft želi prikazati Googla.
vir: The Wall Street JournalTo se sicer sliši veliko, a je treba upoštevati še nekaj okoliščin. Prvič, konkurenčno pravo ne prepoveduje prizadevanja v smer monopola (oz. obvladujoči položaj na upoštevnem trgu, kot se mu dandanes pravi) - saj to je naravno stanje, h kateremu stremijo prav vsa podjetja - ima zelo velike probleme z zlorabo tako pridobljenega monopola. Okna ne glede na rast konkurence še vedno obvladujejo > 90% trga namiznih računalnikov oz. prenosnikov, zato imajo vsakršna Microsoftova dejanja bistveno večji potencialni vpliv na trg kot denimo Applove kaprice s prepovedjo hackintoshev (marginalni trg), arbitrarno politiko sprejema aplikacij v App Store ali celo preganjanjem jailbreaka (na mobilnem trgu obstaja vpliven konkurent v obliki Android OEM-ov). Posledično so nekatere poteze, ki bi bile manj uspešni konkurenci še dovoljene, Microsoftu pač prepovedane, in s tem morajo biti pripravljen živeti, če želijo poslovati na reguliranem skupnem trgu EU. Zdaj pa, Microsoft ima že bogato zgodovino tovrstnih nekonkurenčnih ravnanj. Kot se malo starejši med vami gotovo spomnite, pa ta opis (zloraba obvladujočega položaja) še kako ustreza tipičnemu Microsoftovemu odzivu na razrast interneta in s tem novega načina uporabe računalnikov. Velikan iz Redmonda je svoje konkurente bodisi pokupil, bodisi z cenovnim dumpingom (IE za $0) pregnal s trga, bodisi jim ni hotel razkriti potrebnih specifikacij, da bi lahko pripravila konkurenčni izdelek (SAMBA, .doc zapisi), bodisi se jih je hotel znebiti z umazanimi FUD kampanijami (SCO et al.) ali preprostim zastraševanjem (shooting the messenger politika zoper rane prijavitelje preštevilnih varnostnih napak v njihovih izdelkih). Venomer ko mu je zavoljo netržnega ravnanja pretila roka pravice, se je tipično poravnal in s tem izognil priznanju krivde in resnejši kazni. Drugič, štos z vsiljevanjem MSIE si je privoščil ravno po tem, ko je Komisiji (v poravnavi v zameno za nižjo denarno globo) izrecno obljubil, da tega ne bo več počel. Posledično ni težko razumeti izjave evropskega komisarja Almuniana, "da so želeli s to potezo poslati jasen signal drugim podjetjem" (da se dogovore s Komisijo pač spoštuje, če smo malo cinični). Tretjič, višina kazni vendarle ni tako pretirana. Gre zgolj za 1 procent njihovih lanskih bruto prihodkov v EU, pri čemer bi jim lahko zavoljo ponovne kršitve mirno usekali 10x toliko.
Skratka, dejstvo, da je Microsoftov tržni primež dandanes veliko manjši kot pred 10 leti, da s tablicami in telefoni ne uspejo narediti ničesar pametnega, ne more in ne sme vplivati na odgovornost za stare grehe. Pač, kazen so si zaslužili, naj jo še plačajo.
Večji problem bi nastopil, če bi se izkazalo, da je bila kazen izdana na podlagi prijave (ali še več - lobiranja) Microsoftovih konkurentov. Komisar Almunian je namreč potrdil, da dobro leto trajajočih težav z SP1 niso zapazili sami, ampak jih je na to opozorilo "neko tretje podjetje". Kot se zdaj izkaže, "sta" bila to tretje podjetje pravzprav Google in Opera, oba neposredna konkurenta na brskalniškem trgu. Hkrati se neuradno šušlja še, da naj bi Google precej lobiral za čimvišjo kazen. Z Microsoftom so namreč že nekaj časa sprti. To se kaže na precej frontah. Redmond jim redno zastrašuje Android partnerje, tako da ti sklepajo licenčne pogodbe in mu plačujejo med 10 in 15 dolarji na telefon oz. tablico - se pravi, Microsoft z Androidom (vsaj neposredno) zasluži več kot Google (!). Dalje, Microsoft se vse bolj boji zajedanja v svojo drugo prodajno kravo - pisarniško programje. Google Docs in Drive sta neposredna konkurenta njihovi Pisarni (klasični in spletni) in to se seveda še kako pozna pri prodaji. Microsoft pa se, namesto da bi se fokusiral v svoje tradicionalne moči (dejansko imajo spodoben izdelek), raje fokusira na skrajno neukusno, nesramno in obenem še ne najboljše sproducirano primerjalno oglaševanje. Google poskušajo po vsej sili prikazati kot podjetje, ki ponuja te storitve sicer bolj ko ne brezplačno, a v zameno za popolno uničenje vaše zasebnosti (kar je v veliki meri sicer res!). Da berejo vaše mejle, da lahko pokažejo čimbolj relevantne oglase. Da združujejo vse politike zasebnosti, tako da lahko v enem paketu prodajo vse podatke o vas. Oz., kot pravi kampanija, "you're getting Scroogled". In ravno minuli mesec je Microsoft zagnal najnovejše - spet tako-tako pripravljeno - poglavje v tej kampaniji. Češ, Hotmail "ne bere vaše pošte", zato dajte uporabljat njega .. in ko ste že tu, dajte uporabljat še Pisarno 365. A ne glede na to, da so te trditve v precejšnji meri resnične, se takšno oglaševanje pač ne spodobi. Pri nas je celo prepovedano, ker se v teh reklamah tipično izpostavi le en, zelo ozek in selektivno izbran vidik obeh primerjanih izdelkov (zato se pri nas pralne praške in ostale podobne neumnosti tipično primerja z "neoznačenimi drugimi izdelki v razredu").
Zatorej je povsem možno, da gre tukaj predvsem za Googlovo maščevanje za Microsoftovo neokusno oglaševalsko kampanijo. Mimogrede, MS jo je v začetku tedna sicer iznenada opustil, a očitno ne dovolj hitro.
Dodatna ironija je, da tudi njihova e-poštna rešitev skenira vaša pisma. Uradno samo zaradi preprečevanja spama, a lahko smo prepričani, da če bi MS kaj veljal na trgu spletnega oglaševanja, bi vaše mejle gotovo rabil tudi za to. Žal so njihovo investicijo v ta trg - nakup takratnega Doubleclikovega konkurenta aQuantive l. 2007 za 6 milijard € - povsem zavozili in jo je bilo treba prejšnje poletje odpisati, zaradi česar je MS prvič (sploh!) zabeležil četrtletno izgubo. Doubleclicka je medtem odkupil Google in iz njega naredil .. Google Ads, pač. Zlobni jeziki bi ob tem dodali, da je bila Microsoftova poteza z IE 10 in po privzetem vklopljeno Do-Not-Track zastavico .. točno to, spodljedljivo maščevanje Googlu, ne skrb za zasebnost nas uporabnikov.
In tako smo prišli do tega, da bo Microsoft v letošnji proračun EU prispeval več kot Republika Slovenija (~400 mio, bruto seveda).
