» »

Rezultati javno financiranih raziskav v Veliki Britaniji odslej javno dostopni

Elsevier je eden glavnih krivcev za revolt.

Elsevier je eden glavnih krivcev za revolt.

vir: Nature
Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki se ne bosta pustili več izsiljevati. V znanstveni srenji poteka tudi podpisovanje peticije proti pohlepnemu Elsevierju, vedno več pa je tudi financerjev, ki zahtevajo javno objavo rezultatov dela.

Prvi je bil ameriški NIH, sedaj pa zgledu sledijo Britanci. Javno financiranje raziskovalnega dela se v Veliki Britanija izvaja s sedmimi agencijami, ki jih združuje RCUK (Research Council UK). Ta je ta teden objavil novo politiko, ki zahteva bistveno večjo odprtost člankov, ki so se financirali iz javnega denarja. Tako sedaj od vseh avtorjev, ki so plačani iz javnega denarja, zahtevajo dvoje. Prvič, v člankih je treba jasno navesti financerja in načine dostopa do podatkov, in drugič, vsi članki morajo biti pol leta po izidu prosto in brezplačno dostopni. To pa pomeni precejšen zasuk pri izbiranju revij, kjer bo delo objavljeno.

Založniki se doslej niso preveč obremenjevali z dostopnostjo svojih revij, saj se kakovost revij vrednoti s faktorjem vpliva. Ko ima revija enkrat visok faktor vpliva, bodo vsi poizkušali objavljati v njej, ne glede na omejitve pri dostopu in ceni. A državna direktiva, ki prepoveduje objavljanje v tej reviji, hitro potopi njen faktor vpliva, če gre za pomembnejšo državo (recimo ZDA). Založniki se torej bodisi prilagodijo bodisi sprijaznijo z odlivom avtorjem.

Nova politika RCUK v osnovi dopušča dvoje. Avtorji lahko plačajo založnikom za takojšen in brezplačen dostop do lastnih člankov (gold open access), kar trenutno v VB počne okoli pet odstotkov avtorjev. RCUK bo sedaj zahteval še, da so vsi ti članki izdani pod licenco Creative Commons CC-BY (dovoljenje za razpečevanje, komercialno uporabo in prilaganje dela). Druga možnost je brezplačen dostop do člankov po preteku embarga, ki je odslej postavljen na največ šest mesecev (green open access), kar velja za približno 35 odstotkov britanski člankov. Odslej bodo morali biti v eni ali drugi skupini vsi. RCUK bo subvencioniral prvo možnost, in sicer naj bi v ta namen šlo od 1,0-1,5 odstotka denarja za raziskave, sčasoma pa naj bi ta strošek prevzele univerze. To pa pomeni, da revnejše univerze ne bodo mogle objavljati v najelitnejših revijah. Nova pravila RCUK začno veljati 1. aprila 2013.

12 komentarjev

Pyr0Beast ::

About damn time !
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Isotropic ::

To pa pomeni, da revnejše univerze ne bodo mogle objavljati v najelitnejših revijah.
impact factor pa to.

gendale ::

a ni to čisto lgočno. če jarziskava plačana za javnim denarjem, naj bo tudi javno dostopna
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)

Invictus ::

To je pohvalno. S tem bo tudi laična javnost dobila dostop do raziskav in se vprašala zakaj se je neka raziskava sploh opravljala.

To bo prisililo raziskovalce da bodo članke napisali bolj poljubno in da ne bodo raziskovali brezzveznih stvari kot npr. vpliv sončevega vetra na spolno življenje polžev slinarjev.

Namreč preveč nekih raziskovalcev kar nekaj raziskuje in objavlja raziskave v nekih specializiranih revijah, ki imajo samo nekaj bralcev, morajo pa to narediti za pike da lahko ostanejo na faksu ...
Looking for people with the same mental disorder. Oh, already found you ...

alexa-lol ::

Invictus je izjavil:

Namreč preveč nekih raziskovalcev kar nekaj raziskuje in objavlja raziskave v nekih specializiranih revijah, ki imajo samo nekaj bralcev, morajo pa to narediti za pike da lahko ostanejo na faksu ...


True, raziskave brez vidnega zaključka.

Tezaab ::

Avtorji lahko plačajo založnikom za takojšen in brezplačen dostop do lastnih člankov


Kako lahko placas za brezplacen dostop? Ali je se prezgodaj, da bi jaz to razumel?

Edit: ocitno je prezgodaj. Brezplacen dostop za druge osebe do clankov tega avtorja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Tezaab ()

gzibret ::

To je lahko zelo frustrirajoče. Objaviš članek, potem pa nimaš dostopa niti do lastnega dela. Pri prenosu pravic na založbo jim podaš praktično vse pravice, s tem, da si ti kot avtor naredil praktično vse sam in zastonj. Hkrati pa se editorji obnašajo včasih precej arogantno. So me že tako razkurili, da nekaterih revij enostavno ne citiram več!

Obstaja tudi druga opcija, in sicer open acess, za katerega pa je treba plačati nekaj 1000 evrov. Potem je še opcija za objavljanje v revijah s CC licenco, ki so cenejše (red velikosti 500€ za članek), ampak po večini nizkokvalitetne z nizkim impact faktorjem.

SLO scena je tj, zadnji opciji zelo nenaklonjena. ARRS nas dobesedno prisiljuje, da se raziskovalci prostituiramo urednikom in se gonimo za tistimi neslavnimi "črticami" in točkami, ki so danes očitno še edino nekaj vredne. To seveda pomeni objavljanje v Elsevierju....

... s katerim imam generalno izjemno slabe izkušnje. Springer je bistveno boljši, samo po merilih manj ovrednoten.

Če bi kaj takšnega zahtevali tudi v SLO, bi morali bistveno prevetriti sistem vrednotenja znanstvene in raziskovalne uspešnosti, pa tudi miselnost, saj je včasih že težko isprositi plačilo stroškov lektoriranja angleškega besedila, kaj šele denar za open acess.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

moj_nick ::

In zakaj se ne uporablja Wikipedie oz podobne odprte alternative? Saj nismo v 19. stoletju, da bi potrebovali založnika, poštarja, etc.
110111001001010001010000

Pyr0Beast ::

Smo, smo :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Isotropic ::

moj_nick je izjavil:

In zakaj se ne uporablja Wikipedie oz podobne odprte alternative? Saj nismo v 19. stoletju, da bi potrebovali založnika, poštarja, etc.

vprasaj profesorje na faksu troll. sicer pa +1 na gendale.

metalc ::

moj_nick je izjavil:

In zakaj se ne uporablja Wikipedie oz podobne odprte alternative? Saj nismo v 19. stoletju, da bi potrebovali založnika, poštarja, etc.


Ena od temeljnih smernic Wikipedije je, da ne bodo dopuščali izvirnega raziskovanja. Več o tej o politiki

kitaj ::

Ena od možnih rešitev je namestitev spletne aplikacije OJS na strežnik inštitucije, ter kvaliteten izbor urednikov in recenzentov. Pri nas je na tak način začela izhajati revija in uredniki so z rezultatom nadvse zadovoljni.
Seveda bo na tem mestu takoj nekdo zakričal: "Kaj pa točke?" Učinkovitost sistema akademskega točkovanja je po mojem mnenju primerljiva z vrednotenje dela zaposlenih glede na čas, ki so ga preživeli v službi z posebnim poudarkom na zamudah pri prihodu v službo.
Če parafraziram ministra Turka: "Na univerzah je dovolj intelektualcev, da bi si lahko zamislili kaj boljšega."
Žal je zaenkrat denar močnejši.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Rezultati javno financiranih raziskav v Veliki Britaniji odslej javno dostopni

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
122644 (1425) kitaj
»

Münchenski TUM bo z naslednjim januarjem odpovedal naročnino na Elsevierjeve revije

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
142750 (895) Jst
»

Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
446469 (3115) ZaphodBB
»

Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
518726 (6123) Matthai

Več podobnih tem