» »

Zakaj CA: A Cancer Journal for Clinicans ni najboljša znanstvena revija

Zakaj CA: A Cancer Journal for Clinicans ni najboljša znanstvena revija

Slo-Tech - Naslov je namenoma provokativen. Včeraj je Clarivate objavil težko pričakovano preglednico na dobrih dvesto straneh, kjer so izračunani faktorji vpliva za 21.500 znanstvenih revij na dobrih 250 področjih in vedah. Letošnji seznam je še daljši kot običajno, ker so vključili vse revije iz zbirke Web of Science Core Collection. Za razliko od prejšnjih let so faktorji vpliva izračunani na eno decimalno mesto in ne več na tri.

Na tem seznamu je revija CA: A Cancer Journal for Clinicans na prvem mestu s faktorjem vpliva 254,7. Sledijo ji Lancet s 168,9, New England Journal of Medicine s 158,5 in Journal of the American Medical Association s 120,7. Prva splošna revija je šele na 18. mestu, in sicer je to prestižni Nature s 64,8. Te številke jasno povedo, da imajo revije s področja medicine najvišje faktorje vpliva. Niso najboljše, temveč je to specifika področja.

Faktorji vpliva se izračunajo tako, da se število citiranih člankov iz revije v minulih dveh letih (2020, 2021) deli s številom objavljenih člankov v tej reviji v tem obdobju. Citati so lahko od koderkoli, če je le revija znanstvena. Preprosti indeks je dobil neverjetno moč in se danes uporablja za razvrščanje revij po kakovosti, za kar je pogojno uporaben, in za rangiranje člankov po kakovosti, kar je precej bolj problematično. Faktor vpliva pomaga ločiti med psevdoznanstveno ali lažno revijo in legitimno revijo, tudi med vrhunsko in podpovprečno revijo, a za kakšno zelo fino rangiranje ni preveč uporaben. Predvsem pa je uporaben le za primerjanje znotraj področja, torej jabolk z jabolki. Pravila in navade citiranja se med področji pač možno razlikujejo.

Precej bolj problematično je vrednotenje kakovosti raziskovalnega dela po ugledu revije, kjer je članek z rezultati objavljen. O tem je bilo prelitega že ogromno črnila, počasi pa vznikajo drugi pristopi, ki jih predlaga DORA. Kvantitativno vrednotenje znanosti je kot vse preproste, logične rešitve, ki nam hitro šinejo v možgane - na drugi pogled slabo. Ocenjevanje člankov po faktorju vpliva revije je eden izmed teh primerov.

Tudi v znanosti je del nepoštenih ljudi. Manipulacije se dogajajo tudi na nivoju revij, ki jim v skrajnem primeru Clarivate vzame faktor vpliva. Ko se je letos to zgodilo tudi srbski reviji Genetika , je urednica Jelena Milasin to komentirala kot nadvse uničujoče. Za ugled revije so takšni ukrepi res uničujoči, a razlog je v izigravanju pravil. Običajno se uredniki tedaj izgovarjajo, da tega niso vedeli, saj resnično nihče ne more preveriti ročno, kaj vse avtorji citirajo.

Faktorji vpliva bodo pomembni, dokler bodo pravila za napredovanje na univerzah in inštitutih temeljila tudi na njih. Neposrednih številk sicer po navadi ne uporabljajo, a že rangiranje revij v kvartile glede na uvrstitev na seznamu faktorjev vpliva, od česar so odvisne točke raziskovalcev, faktorjem vpliva daje ogromen pomen. Dokler jih uporabljamo s pametjo, za kvalitativno primerjanje jabolk z jabolki, je to morda še sprejemljivo. Zelo napačno pa je, če jih po božansko častimo.

V Sloveniji je to videti takole in takole.

11 komentarjev

Zimonem ::

Jebat ga mreženje v znanosti ni novo. Obstaja dlje od mene pa nisem več mlad. Pa govorimo o znanosti ne medicini.

mr_chai ::

A nimamo celo v Sloveniji nekoga, ki izigrava sistem teh citatov in objavlja v znanstvenih revijah pri katerih je tudi sam urednik.

https://kvarkadabra.net/2019/12/studija...

sandmat ::

Anomalije se dogajajo, ampak v Sloveniji jih spremenimo v pravila in izjeme in je to ok.
Je treba najprej pred svojim pragom pomest (UL, UM, UPR itd).

Prvi link v zadnjem stavku lepo pokaže kako so humanisti dodali hack (A') za vsako stvar, ki ima IF>0. Po domače: če družboslovcu/humanistu uspe objavit karkoli v reviji, katere editor ne sedi dve pisarni naprej, je to zelo kakovosten javni dosežek. Za naravoslovje in tehniko to ne velja, ker se pričakuje, da se objavlja v tujih revijah z IF.

Ampak na nivoju SAZU in univerze še vedno jamramo kako je humanistika podhranjena, ker "je pa res težko objavit in dobit citate". Seveda, če za docenta na FF potrebuješ 1 članek z IF (recimo kakšna srbska revija z IF 0.3) in dva domača (recimo pedagoška in psihološka obzorja - dopolnilo k pravilom UL za izvolitve), ki štejeta enako kot SCI revije. Urednik pa sedi na istem nadstropju iste stavbe kot avtor.

V tehniki bi se to prevedlo takole: če objaviš v čemerkoli, kar ni Elektrotehniški vestnik, je to že A' dosežek. Za docenturo potrebuješ 2 članka v elektrotehniškem vestniku in enega v IPSI. Ironično, kajne?

Hikari ::

so true...

Maxlos ::

Sredi meseca Julija bo objavljena študija da je Aspartame karcenogen. Pa bomo preverili po rangiranju.
Barking up the wrong tree

WhiteAngel ::

Da bo mera polna, imamo še več sort faktorjev vpliva. Eden je npr. SCI, drugi je SJR, in seveda SJR ni vedno dovolj dober. V cobissu je to vidno pri faktorjih vpliva v stolpcih JCR in SNIP. Če imaš članek v reviji, ki ima številko v JCR-ju, potem thumbs up, če ime le SNIP, potem jok brate, nisi dober za našo elitno fakulteto. Takale je tale znanost danes ...

joze67 ::

Tudi v znanosti je del nepoštenih ljudi.
Presenečenje. Znanost je posel, in v znanosti so ljudje. A kljub temu se najde del nepoštenih...

sandmat ::

WhiteAngel je izjavil:

Da bo mera polna, imamo še več sort faktorjev vpliva. Eden je npr. SCI, drugi je SJR, in seveda SJR ni vedno dovolj dober. V cobissu je to vidno pri faktorjih vpliva v stolpcih JCR in SNIP. Če imaš članek v reviji, ki ima številko v JCR-ju, potem thumbs up, če ime le SNIP, potem jok brate, nisi dober za našo elitno fakulteto. Takale je tale znanost danes ...

SNIP vključuje SSCI in AHCI. JCR vključuje SCI(E). Razlika je predvsem v dejstvu, da je SCI precej težje pridobiti od AHCI recimo. Esencialno pa gre za različna področja. SSCI je družboslovje, AHCI je arts and humanities, SCI je znanost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: sandmat ()

Seljak ::

Včeraj je Clarivate objavil težko pričakovano preglednico na dobrih dvesto straneh, kjer so izračunani faktorji vpliva za 21.500 znanstvenih revij na dobrih 250 področjih in vedah.


Kdo je izračunal? ChatGpt 8-)

MrBrdo ::

Zakaj pol revija CA ni najboljša?
MrBrdo

Ahim ::

MrBrdo je izjavil:

Zakaj pol revija CA ni najboljša?

Faktor vpliva pomaga ločiti med psevdoznanstveno ali lažno revijo in legitimno revijo, tudi med vrhunsko in podpovprečno revijo, a za kakšno zelo fino rangiranje ni preveč uporaben. Predvsem pa je uporaben le za primerjanje znotraj področja, torej jabolk z jabolki. Pravila in navade citiranja se med področji pač možno razlikujejo.

Se v obliki za #shortAttentionSpan generacijo: najvisji IF != najboljsa znanstvena revija.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj CA: A Cancer Journal for Clinicans ni najboljša znanstvena revija

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
113163 (1457) Ahim
»

Lažne znanstvene revije problem, na katerega nista imuna niti Harvard in Stanford

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
85760 (4464) poweroff
»

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7522974 (19329) poweroff
»

Nekaj gnilega je v deželi znanstveni

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2113633 (7503) Okapi
»

Spet o faktorju vpliva in citatih

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
106520 (4265) fujtajksel

Več podobnih tem