Slo-Tech - V ponedeljek objavljena raziskava o povezavi sladila eritritola s srčno-žilnimi bolezni je dvignila precej prahu, saj je pokazala pozitivno korelacijo. V Nature Medicine objavljena raziskava na 4000 posameznikih kaže, da obstaja pri ljudeh povezava med koncentracijo eritritola v krvi in povišanim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja, vključno z infarktom. Miši, ki so ga dobivala v hrani, so imele več tromboz.

Eritritol je popularno sladilo naravnega izvora, ki se uporablja v pijačah sladkega okusa, ki nimajo sladkorja in se zato oglašujejo kot dietne ali brezkalorijske. Eritritol je približno tretjino manj sladek od saharoze (namiznega sladkorja), a ga človeško telo ne more uporabiti kot vira energije, zato nima kalorične vrednosti. Od sredine 90. let je eritritol v uporabi ko umetno sladilo v pijačah in hrani, saj so ga odobrile vse pomembnejše nacionalne agencije. Ker je primerljivo sladek kot saharoza, se lahko uporablja v enakem razmerju - z njim preprosto zamenjajo...

Reuters - Francija je marca pohitela in začasno prepovedala Monsantove gensko spremenjene koruze MON810, še pred začetkom aprilske setve. Njihovo kmetijsko ministrstvo je odločitev utemeljilo z več študijami, ki svarijo pred "pomembno škodo za okolje", brez da bi počakalo na uradno mnenje Unije, ki o potencialni prepovedi semena še odloča.

Ker je šlo za enostranski ukrep na področju kmetijske politike, ki že tako rekoč od početka spada v izvirno pristojnost Unije, je Francija odločitev priglasila Evropski upravi za varnost hrane in jo prosila za mnenje. To mnenje je bilo izdano ta ponedeljek in Franciji priporoča odpravo začasne prepovedi, ker v njihovi vlogi navadene študije znanstveno gledano ne utemljujejo škodiljivosti semena ne za zdravje ljudi ne za okolje. Formalno ima Francija zdaj več možnosti - začasno prepoved lahko bodisi odpravijo bodisi obnovijo, bodisi ne storijo nič in počakajo na skupno evropsko odločitev v zadevi (srečanje kmetijskih ministrov bo 11. junija v Luksemburgu),...

Slashdot - Slashdot poroča, da so na Harvard School of Public Health uspeli reproducirati sindrom kolapsa čebelje kolonije v kontroliranih pogojih. Ta pereča bolezen, znana tudi iz naših krajev, se je prvič pojavila leta 2006. Zaradi nenavadnih simptomov, kjer se prizadete čebele s poletov niso vračale v domač panj in ker očitnega krivca ni bilo, je bilo preiskovanje te bolezni otežkočeno.

Raziskovalci s Harvarda so preverjali hipotezo, da sindrom kolapsa čebelje kolonije povzročajo pesticidi iz skupine neonikotinoidov, ki lahko do čebel pridejo prek dveh poti, bodisi preko nabranega cvetnega prahu bodisi preko hranil, s katerimi čebelarji hranijo čebele. V času 23 tednov so tako opazovali po 5 čebeljih panjev na štirih različnih lokacijah, od katerih so...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos k znanosti na področju kemije so nagrado prejeli 79-letni ameriški kemik Richard Heck z Univerze Delaware, 75-letni japonski kemik Ei-ichi Negishi z Univerze Purdue in 80-letni japonski kemik Akira Suzuki z Univerze Hokaido za delo na področju organske...

BBC - V soboto, 12.9.2009 je v 95. letu starosti umrl dr. Norman Ernest Borlaug, dobitnik Nobelove nagrade za mir, poznan kot "človek, ki je nahranil svet" ter začetnik zelene revolucije. Z razvojem izjemno odpornih žitaric z visoko stopnjo pridelka in promocijo modernih kmetovalnih metod (pesticidi, namakanje, sintetična gnojila) je v 20. stoletju po nekaterih ocenah pred smrtjo zaradi lakote rešil več kot 245 milijonov življenj, navkljub nekaterim ostrim...

Telegraph News - Kakor je Mars pred več kot dvema tisočletjema obsedel Rimljane, se v danajšnjem času podobno dogaja med delom znanstvene in politične srenje. Kakor navajajo v tej novici, ima ameriški predsednik resne namene poslati človeško posadko na rdeči planet do leta 2020. Kako pa se bo na približno tretjinsko gravitacijo odzivalo njihovo telo, pa nam bodo poskušale povedati miši.

Namen skupnega projekta dveh ameriških in ene avstralske univerze pod imenom Mars Gravity Biosatellite je do leta 2006 poslati 15 miši v Zemljino orbito v kapsuli, ki bo pet tednov krožila in ustvarila pogoje, podobne gravitaciji na Marsu. Če ste s problematiko življenja v nizki gravitaciji bolje seznanjemi, se boste morda vprašali, zakaj ne uporabijo dosedanjih podatkov iz vesoljskih postaj. Razlog je v tem, da na teh vlada skoraj popolna breztežnost, kar pa ni primerljivo s pogoji na Marsu.

Tako se pri sedanjih prebivalcih "vesolja" pojavljata predvsem izguba kostne mase in atrofija mišic kot posledica...