» »

Boljša čitljivost uničuje trajno uskladiščenje prebranega

Boljša čitljivost uničuje trajno uskladiščenje prebranega

Wired Blog - Razvoj pisav, računalniških zaslonov, bralnikov e-knjig in podobnega gre že dlje časa v smer večje berljivosti. Toda to ni nujno koristno, v svojem blogu in nastopu na BBC-ju pojasnjuje bloger o nevroznanosti Jonah Lehrer. Prav lahkotnost, s katero zaznavamo lepo oblikovane črke, našim možganom signalizira, da besedilo ni zelo pomembno, zato si zapomnimo manj.

Stanislas Dahene s pariškega College de France se ukvarja z nevroanatomijo branja. Pravi, da obstojita dve različni poti zaznavanja, osmišljanja in skladiščenja podatkov, pridobljenih iz besedila. Ventralna pot se uporabi, ko beremo besedilo iz znanih besed. Takrat v trenutku zaznave že poiščemo informacijo o njenem pomenu, ne da bi o tem posebej razmišljali. Tovrstno branje je hitro, tekoče in nezahtevno.

Druga pot branja se imenuje dorzalna in jo uporabimo, ko se moramo posebej osredotočiti na pomen stavka. To se največkrat zgodi, ko ima stavek redko skladnjo, kakšno nepoznano besedo ali pa je le slabo berljiv zaradi rokopisa. Ko postanemo pismeni v jeziku, se ta pot rabi le redkoma, a ne zakrni.

Lehrer pravi, da nas prav ta dorzalna pot prebudi, da si prebrano bolje zapomnimo. To je tudi razlog, da pregledna besedila v pisavi Helvetica na lepem LCD-zaslonu s ClearType tehnologijo včasih izpuhtijo nekam v neznano, ko minuto po ne povsem skoncentriranem prebiranju ne moremo o vsebini povedati več nič. Besedila iz papirnatih knjig si ljudje navadno zapomnijo bolje, dodaja.

Do podobnih ugotovitev so se prikopali tudi raziskovalci s Princetona, ki so lani objavili članek Fortune favors the Bold (and the Italicized): Effects of disfluency on educational outcomes v reviji Cognition. V njem so preverjali, kako disfluentnost vpliva na zapomnitev prebranega. Ugotovili so, da preoblikovanje besedila na način, ki terja nekoliko več zbranosti (bodisi zaradi skladnje ali čitljivosti), poveča učno uspešnost.

15 komentarjev

Mipe ::

Ma, jaz ne berem besedila, kot je ta novica, da bi si ga zapomnil za vedno. They better not touch my ClearType or else...

morbo ::

Po vzetek; sljaba slo vnica kaže se v povečanimu uspehu pomnenja.

PS
(spletni novinarji velikih slo časopisnih hiš, to (slabo slovnico) s pridom uporabljajo že več let. Vse za naše boljše pomnjenje)

Kenpachi ::

Se pravi zapiske s faxa je treba skonvertirat v kak herp derp font, če se želimo bolj efektivno učit... :)

Pa randomizirat pozicije besed znotraj povedi :D
Zaraki Kenpachi.

black ice ::

morbo je izjavil:

(spletni novinarji velikih slo časopisnih hiš, to (slabo slovnico) s pridom uporabljajo že več let. Vse za naše boljše pomnjenje)

:D

Kar se mene tiče ni boljšega kot old school knjiga. Ko berem besedila (sploh daljša) na računalniku berem počasneje pa še manj si zapomnim. Tako, da nekaj mora biti na tem. Po drugi strani pa je mogoče krivo to, da sem veliko pred računalnikom brez rednih pavz.

Si kdo tukaj lasti e-reader? Kako je tam z bralnostjo? Primerljivo knjigi ali branju z računalniškega monitorja?

Pyr0Beast ::

Še dobro da je novica lepo napisana, da si je ne bom zapomnil.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

garamond ::

Helvetica na lepem LCD-zaslonu s ClearType tehnologijo

to se zelo redko zgodi, windows uporabniki jo morajo posebej inštalirat.

Machiavelli ::

Berem le tisti kar me zanima in kar mi da uporabne informacije.
Nigaaazz

fireice ::

Branje na mojem e-readerju je bolj podobno branju knjig kot branju z ekrana.

gendale ::

Kenpachi je izjavil:

Se pravi zapiske s faxa je treba skonvertirat v kak herp derp font, če se želimo bolj efektivno učit... :)

Pa randomizirat pozicije besed znotraj povedi :D

pomoje je dovolj če maš napisane na roko

rezator ::

Ma kaki e-reader, ima frend moj. Me je minilo do branja, ko mi ga je posodil. Če že čitaš knjigo, moraš met filing da držiš knjigo v roki. Da ne govorim o branju iz monitorja... Moje mnenje pač.
Some people feel the rain. Others just get wet.

HeMan ::

Ugotovili so, da preoblikovanje besedila na način, ki terja nekoliko več zbranosti (bodisi zaradi skladnje ali čitljivosti), poveča učno uspešnost.


Torej študiji sta odkrili, da bolj kot si zbran bolj si zapomniš. Odkrivanje tople vode? :) Po drugi strani svetuje prva študija, da si za povečanje zbranosti otežimo branje, da bo težje razumljivo. Meni se tukaj nekaj ne sliši vredu :)

KoKi ::

V tej digitalni dobi je problem tudi ta, da imamo vedno več informacij. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi moral vse to prebirat v kakšnem rokopisu. Verjetno bi prej obupal.
# hackable

Matthai ::

To novico si bom zapomnil, saj vsebuje (zame do sedaj nepoznano) besedo "dorzalna".

Kar se pa tiče preglednih besedil v pisavi Helvetica s ClearType tehnologijo - sem vedel, da Linux konzola izboljšuje spomin! :))
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

revvs ::

Če dolgo bereš sveto pismo na koncu pozabiš smrtne grehe.

camalotz2 ::

gendale je izjavil:

Kenpachi je izjavil:

Se pravi zapiske s faxa je treba skonvertirat v kak herp derp font, če se želimo bolj efektivno učit... :)

Pa randomizirat pozicije besed znotraj povedi :D

pomoje je dovolj če maš napisane na roko

skopirane od polpismenega sošolca z ekstremno grdo pisavo :D


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj se večina maturantov najbolj boji slovenščine ? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
11917489 (11414) m0LN4r
»

Boljša čitljivost uničuje trajno uskladiščenje prebranega

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
155385 (3578) camalotz2
»

prvi koraki v programiranje. kje začeti

Oddelek: Programiranje
141864 (1646) SasoS
»

Desetprstno tipkanje (učenje) (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
5221459 (19633) strictom
»

učbenik za angleščino ispred 20 let

Oddelek: Loža
251645 (1081) SavoS

Več podobnih tem