☰

» »

Zakaj se večina maturantov najbolj boji slovenščine ?

Zakaj se večina maturantov najbolj boji slovenščine ?

1
2
3

noraguta ::

Povsem zadost. Ni point v drilu. Ene mal je tud treba glavo ponucat. Če nucaš se stvari priučiš, če ne se pa pač nekoliko bolj matraš tiste parkrat.Al pa daš nekomu napisat, če si res lesen. Osebno nisem imel nikol problemov s tem. Ponavadi pa po par orkancljanih mailih tudi praviloma pade nivo komunikacije na pogovorno raven. Sploh med tehniki.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Apple ::

Heisenberg je izjavil:

Zame je bila slovenščina že od prvega razreda osnovne šole prava groza - s tem mislim na književnost!

Na svetu ni bolj dolgočasne zadeve kot je učenje pesmi, povedi, življenja ljudi, ki jih ni že stoletje in so v svetovnem, evropskem, pomenu povsem NEPOMEMBNI!

Živo se spomnim, bil sem v 2. razredu ko sem vprašal učiteljico zakaj se moramo to učiti in kaj nam bo to koristilo v življenju ?! Še sama mi ni znala odgovoriti, fotr mi je pa reku, da bom lažje kdaj rešil kakšno križanko!

Tako, sedaj sem v 30.letih in do danes nisem 1x uporabil znanja in seveda sem vse pozabil - hvala k***, ker to je samo spam za možgane!

Knjižvnost bi morali učiti kot nekaj splošnega kako uro na teden bi bilo povsem dovolj.

Po drugi strani, pa menim, da nas učijo veliko premalo življensko pomembnih stvari!

Bolj pomembno kot književnost se mi zdi že poljedelstvo (sajenje, zgajanje ipd krompirja), zakaj kaj takega ne učijo?


Hočeš reči, da te ni zaustavil noben mimoidoči in te vprašal, koliko kitic ima Sonetni venec? Mene so že vsaj trije, NOT :D.
LP, Apple

BaseOne ::

Se spomnem v OŠ, ko smo se učili o življenju mislim, da Prešerna in je bila učiteljica še najbolj iskrena: "No, teh podatkov po vsej verjetnosti ne boste nikoli potrebovali, si pa je smiselno vsaj nekaj zapomnit, v primeru, če bo kdaj ob kakšni pijači (pivu) padla debata in boste lahko o temu kaj povedali."
Mislim, da je zadela bistvo :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BaseOne ()

Matek ::

Prepričan sem, da so se nepismeni kmetje zmrdovali nad učenjem branja in pisanja, ko je bilo uvedeno obvezno osnovno šolstvo. Z njihove perspektive je šlo za v vsakdanjem življenju popolnoma nekoristno veščino. Z današnje perspektive nam je seveda popolnoma jasno, kakšne količine preteklega znanja nam postanejo dostopne, ko se naučimo brati.

S književnostjo je popolnoma enako. Človeštvo je ustvarilo ogromne količine umetniških del in če želimo od njih nekaj odnesti in jih razumeti, se moramo tega najprej naučiti. Dokler te veščine ne osvojimo, za nas književnost nima smisla - tako kot nepismeni debelo gleda čudne simbole na papirju, tako so nam umetniška besedila brezvezno bluzenje.
Bolje ispasti glup nego iz aviona.

galu ::

Matek je izjavil:

S književnostjo je popolnoma enako. Človeštvo je ustvarilo ogromne količine umetniških del in če želimo od njih nekaj odnesti in jih razumeti, se moramo tega najprej naučiti. Dokler te veščine ne osvojimo, za nas književnost nima smisla ...


Tako kot nima za nas smisla avto, pa čeprav nismo vsi diplomirani strojniki. Načeloma je čisto dovolj, če človek koristi produkte nekih prizadevanj v tisti meri, kot jih sam potrebuje/hoče. Ni nuje po odkrivanju tople vode.

Metanje pismenosti in literarne razgledanosti, na podlagi pomembnosti, v isti koš, pa je tako zgrešeno, da ne bom niti obrazloževal.
Tako to gre.

Matek ::

galu je izjavil:

Tako kot nima za nas smisla avto, pa čeprav nismo vsi diplomirani strojniki. Načeloma je čisto dovolj, če človek koristi produkte nekih prizadevanj v tisti meri, kot jih sam potrebuje/hoče. Ni nuje po odkrivanju tople vode.
Ne, ni primerljivo. Poznavanje ali nepoznavanje enega specifičnega tehničnega področja niti slučajno ni enako kot sposobnost dojemanja umetnosti. Če nekdo ne zna gledati filmov, poslušati glasbe in brati leposlovnih knjig, to nanj in na njegovo osebnost vpliva mnogo bolj drastično kot recimo nepoznavanje meteorologije.

galu je izjavil:

Metanje pismenosti in literarne razgledanosti, na podlagi pomembnosti, v isti koš, pa je tako zgrešeno, da ne bom niti obrazloževal.
Na podlagi pomembnosti je bil tvoj dodatek, sam nisem tega nikjer napisal. Primerjava se je nanašala samo na to, da gre v obeh primerih za veščino, ki jo je treba najprej osvojiti, da lahko potem uporabljaš nek vir znanja.
Bolje ispasti glup nego iz aviona.

Mavrik ::

Tu je verjetno tudi smiselno omeniti to, da je za dobro sposobnost branja in pisanja to potrebno vaditi - zato da ti ustrezno pismen pač moraš prebrati določeno količino teksta (po možnosti takega, ki ti bo razširil besedni zaklad) in precej teksta tudi napisati (takega, da ti bo nekdo povedal kaj delaš narobe). Pri slovenščini je pač ta vaja branja in pisanja združena s književnostjo.
The truth is rarely pure and never simple.

galu ::

Matek je izjavil:

Ne, ni primerljivo. Poznavanje ali nepoznavanje enega specifičnega tehničnega področja niti slučajno ni enako kot sposobnost dojemanja umetnosti. Če nekdo ne zna gledati filmov, poslušati glasbe in brati leposlovnih knjig, to nanj in na njegovo osebnost vpliva mnogo bolj drastično kot recimo nepoznavanje meteorologije.


To se zdi nekomu, ki ceni/ga zanima umetnost. Nekdo, ki mu je za njo malo mar (ne zna gledati filmov, poslušati glasbe in brati leposlovnih knjig) bi rekel, da ga to njegovo "pomanjkanje" čisto nič osebnostno ne prizadane. Seveda imajo umetniška področja večji vpliv na osebnost kot aplikativna - heck, to je skorajda njihov namen, ampak kot že rečeno, česar ne veš, ne boli in mi je posiljevanje umetnosti s strani umetnikov ali tehnike s strani tehnikov ali naravoslovja s strani naravoslovcev preveč subjektivno (zaradi samega propagandista).

Matek je izjavil:

Na podlagi pomembnosti je bil tvoj dodatek, sam nisem tega nikjer napisal. Primerjava se je nanašala samo na to, da gre v obeh primerih za veščino, ki jo je treba najprej osvojiti, da lahko potem uporabljaš nek vir znanja.


Tvoja 3. in 4. poved v OP je IMO namigovala na to. Če nisi tega mislil, se popravljam.

@Mavrik
Sure, ampak korelacija med tem in tratenjem ogromne količine ur za interpretacije in opisovanje karakteristik obdobja je tista, ki se marsikomu zdi nesmiselna - da je za dušo pač ne prepriča vsakogar.
Tako to gre.

NLight ::

Matek je izjavil:


S književnostjo je popolnoma enako. Človeštvo je ustvarilo ogromne količine umetniških del in če želimo od njih nekaj odnesti in jih razumeti, se moramo tega najprej naučiti. Dokler te veščine ne osvojimo, za nas književnost nima smisla - tako kot nepismeni debelo gleda čudne simbole na papirju, tako so nam umetniška besedila brezvezno bluzenje.


Bullshit... Zakaj bi branje izmišljenih knjig na kakršen koli način izboljšalo moje življenje? Do zdaj še nisem potreboval nikjer znanja o književnosti, in tudi na razgovoru za službo ponavadi ne sprašujejo kaj je to Sonetni venec.

Najbolj neumna je pa tista ko pravijo da poskušaš razumeti kaj je pisatelj / pesnik želel povedat s svojim delom? Vsak besedilo razume po svoje, in mi je prav malo mar kaj je en ded 150 let nazaj hotel s tem povedat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: NLight ()

noraguta ::

Če opravljaš delo tehnika, v splošnem ne nucaš tega. Inžinir mora bit pa že sposoben kdaj pa kdaj pogledat čez plot svoje stroke. http://www.popecenter.org/commentaries/...
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

m0LN4r ::

Če forsiraš književnost, kot nujno potrebno znanje umetnosti 12 let OŠ+SŠ potem še dajmo forsirat glasbo, likovno (vse znotraj likovnega) pa da vidimo efekt.
Lahko pa še iz slovenščine naredimo dva predmeta: pravopis in književnost.
Pozabljaš še, da se slovenska književnost in tuja v slovenščini preveč vsiljuje vsem učencem. Od 12 let slovenščine se stavim, da je le 2-3 leta o pismenosti. Ostalo pa nakladanje o zgodovini določenih osebkov, ki razen teh knjig niso ustvarili ničesar uporabnega.
Z enakim pristopom lahko potem forsiraš vse ostale predmete oz. nekatere še bolj. Saj so v praksi življenja za nekaj faktorjev bolj uporabni in nam bodo olajšali življenje. Umetnost mora bit, ampak znotraj neke razumne meje. Forsirati slovenščino in književnost 12 let, ostalo umetnost pa imaš le 1x tedensko pa da je književnost bolj pomembna od matematike ni glih to to.
Verjetno bi zdaj še vedno prešerna pri svečah prebiral, cote pa pral v potoku z milom, ki ti ga je lokalni nepismen sovaščan naredil.

Lahko pa povem to, da učitelji sloveščine so ljudje, ki so jim naravoslovni predmeti smrdeli. Integrali, geometrija, sile, kemijske reakcije je pač težka stvar. Ni to tako enostavno, kot se napiflati učbenik za književnost. That's it. Od kod to?

Tudi jaz sem hodil v šolo in vem kateri sošolci so šli študirat slovenščino oz. kak drug materni jezik. Tisti, ki so imeli matko, fiziko, kemijo komaj 2.
Tak učitelj se bo potem izživljal nad učenci, da je slovenščina "bog i batina" pa v resnici vsi vemo, kako je s tem v globalnem merilu.

Ljudje vejo kdo je Prešeren in Cankar, v trgovini jih pa nategujejo s popusti, da glava peče.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

noraguta ::

Seveda tud glasbo in likovni. Pa tud podajanje snovi samo mogoce ni najbolj posreceno. Nima pa to nobene veze s tem da se celostno razvijaš. Oz z vprasanjem kaj mi bo to koristilo. Gre za nek vpogled kaj svet ponuja. Nekateri se po osnovni odlocijo za delo, drugi za poklicno solo tretji štrebajo naprej v šolskem sistemu, četrti štrebajo na svojo pest.

Potrebuješ pa za prebrat knjigo tudi nekaj vaje in veščine.

Sicer sem pa hotu eno slovarco enkrat na peso stisnt sam so me zvlekli iz razreda. Ker je trosla nesmisle. Jasno da sem imel potem popravca.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

m0LN4r ::

Knjige brati, poslušati glsbo, gledati spomenike, slike vse to lahko počneš po lastni volji. Siljenje 3/4 časa v to pa nikakor ni na mestu. Izživljanje nekaterih prof. je tudi privedlo do primera, ko je učenec zaradi domačega branja v srednji šoli moral ponavljati letnik. Pri ostalih predmetih pa ni imel težav. To je resen problem. Posledično strah pred maturo.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Malajlo ::

Eni pa res znate pokazati, kam gre vse skupaj. Odnos do jezika, umetnosti, pove veliko o človeku. Vsekakor imam okoli sebe raje ljudi, ki imajo širino. Če poznaš Gregorčičevo Soči, potem tudi tisto vodo pod cesto vidiš drugače. Tamala je ravno prebrala Bobre, pa sva zraven imela debato o selitvah ljudstev, nabiralništvu, poljedelstvu.
Skratka, apatičnost, pasivnost, linija najmanjšega odpora. To so lastnosti mularije v teh cajtih. Če ne zna(te) napisati brez v nebo vpijočih napak enega usranega stavka v FB grupi, ki naj bi jo prebralo čim več ljudi, ja, potem si lahko mislim o takem človeku samo to, da mu dol visi za vse skupaj. Najbrž so tudi izdelki in opravljeno delo podobni - saj bo v redu. Lahko rečem samo hvala, ker me toliko ceniš, da se ti ne zdi vredno niti za seboj prebrati, kaj bi mi rad povedal.
Sam nisem ravno blestel pri književnosti (mimogrede, v štirih letih gimnazije smo imeli natančno dve uri slovnice; vsi v razredu smo pač že znali pisati brez napak, izražati smo se pa naučili ravno z branjem leposlovja), mi je bila fizika bolj zanimiva, ampak med odličnjaki (v slovenščini) jih je zdaj kar precej v medicini, arhitekturi, matematiki, fiziki, kemiji, torej pogojevanje nizkih ocen s preferiranjem tehnične usmerjenosti nima osnove.
Kar se tiče strahu pred maturo, sem zase vedel, da v najslabšem primeru bo za dve. Na srečo sem pobral ravno vprašanja, o katerih sem imel vsaj kaj povedati, tako da za štiri je na koncu bilo. Obvezno čtivo sem večinoma samo preletel, prebral povzetke (Kos je imel odlične, ampak hudič, ker je bil profesor naših profesorjev in si moral prekleto paziti, kakšne besede in njih zveze si uporabljal 8-)). Smo pa bili malo čuden razred in smo se ob pivu znali pogovarjati tudi o Beckettu, ali pa recimo vplivu beneškega ladjedelstva na floro Krasa in posledično na arhitekturo (ker smo bili že ravno pri drevesih, kajne). Je vsekakor pomagalo, če si v znal v eseju natrositi tudi kašno gostilniško. Če bi Beckett živel na Krasu ...

m0LN4r ::

Odlično, potem lahko zahtevaš enakopravnost do umetnosti in daš na urnik 4x glasbo in še 4x likovno umetnost, z obveznim pisanjem skladb, risanjem slik, kiparjenjem in obvladanjem ozadja umetnikov in njihovega življenja, vsa imena, vse letnice ipd. da bo pravično do kjniževnosti. Mislim, kako lahko zaničuješ ostalo umetnost do take mere, da jo imaš samo 1x na teden za kako leto ali dve napram drugi umetnosti.
Marsikdo bi imel rad slovenščino, če bi se poučevala na zanimiv način, ne pa s siljenjem.

Vsekakor imam okoli sebe raje ljudi, ki imajo širino.

No, a potem ne vidiš širine v znanju drugih strok in strokovne literature? Samo v leposlovju?
Meni je učbenik za matematiko 100x bolj simpatično domače branje, kot obvezno piflanje letnic, odbobij in imena osebkov, ter branje tistih knjig katere ti niso všeč.
Naš genij iz fizike je imel največje težave ravno z slovenščino in tudi največ ga je mučila. Dobesedno zbijala voljo do vsega ostalega. Ravnotako genija za matko.

ampak med odličnjaki (v slovenščini) jih je zdaj kar precej v medicini, arhitekturi, matematiki, fiziki, kemiji, torej pogojevanje nizkih ocen s preferiranjem tehnične usmerjenosti nima osnove.

5 komadov, relativna napaka. Balast je še vedno balast.
Predtavljaj si, kako bi bili uspešni, če bi lahko izbirali, da bi imeli le 1x tedensko pismenost, 1x književnost ostalo 2x pa recimo na izbiro, kako arhitekturo ali medicino.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

Invictus ::

m0LN4r je izjavil:


Lahko pa še iz slovenščine naredimo dva predmeta: pravopis in književnost.

Tole sploh ni slaba ideja ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Yacked2 ::

Invictus je izjavil:

m0LN4r je izjavil:


Lahko pa še iz slovenščine naredimo dva predmeta: pravopis in književnost.

Tole sploh ni slaba ideja ...


Književnost, umetnost, glasbo zbašemo v en predmet "umetnost" in je to to. Ostale ure pa zapolnimi s pravopisom, ekonomijo in informatiko
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!

noraguta ::

Yacked2 je izjavil:

Invictus je izjavil:

m0LN4r je izjavil:


Lahko pa še iz slovenščine naredimo dva predmeta: pravopis in književnost.

Tole sploh ni slaba ideja ...


Književnost, umetnost, glasbo zbašemo v en predmet "umetnost" in je to to. Ostale ure pa zapolnimi s pravopisom, ekonomijo in informatiko

ne gre to tko. Tehnologija brez hunanisticne note je zgolj orodje.gre pa za srednjo solo ne za faks ali specializacijo. Sej srednja sola ni obvezna. Gres pa nasvoje furas biznis pa izobrazbo.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

NLight ::

Matematika je uporabna v vseh državah sveta, da bom jaz znal Prešerna recitirat mi pa prav nič ne bo pomagalo v Nemčiji, Ameriki, Rusiji...

Iz tega je zelo enostavno sklepat da je matematika daleč bolj pomembna od slovenščine. Slednja ti lahko koristi edino če misliš bit učitelj slovenščine v Sloveniji.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: NLight ()

garamond ::

Prebiram tole temo o nekoristnosti slovenščine in se čudim močnim čustvom, ki izvirajo iz srednješolskih grozot prebiranja literarnih del.

Tole se zdi zadnji žebelj v krsto...

NLight je izjavil:

Matematika je uporabna v vseh državah sveta, da bom jaz znal Prešerna recitirat mi pa prav nič ne bo pomagalo v Nemčiji, Ameriki, Rusiji...

Iz tega je zelo enostavno sklepat da je matematika daleč bolj pomembna od slovenščine. Slednja ti lahko koristi edino če misliš bit učitelj slovenščine v Sloveniji.
... toda predstavil bom drugačen pogled: učenje prešernovih pesmi je stokrat bolj koristno kot matematika!

Učenje na pamet raznih pesmi in biografskih podatkov je sicer zoprno, ampak je daleč od bistva predmeta. Če že posameznik ne najde estetskih užitkov ob prebiranju pesmi, pa lahko vsaj doživi napake, ki jih je delal Prešeren -- in jih ne ponovi še sam!

Prešeren nas nauči, da se v nobenem primeru ne smemo zaljubiti v napačno žensko (sploh tako, ki je že poročena ali ima fanta). Sicer bomo končali slabo, vsakodnevno bomo razmišljali o smislu, smrti, ničnosti itd itd.

Ali bi vi imeli za prijatelja nekoga, ki je leta obupno zaljubljen v žensko (mogoče pa tudi sam vase) in uporablja morbidne besede kot "temna zarja"? Ki ima na mobitelu črno ozadje s smrtjo? Ki fura emo sceno? (Vendar estetsko in z občutkom za trpljenje!) Se mi je kar zdelo.

Z branjem izgubimo samo nekaj dni, ampak smo bili opozorjeni, kakšen je slab primer ljubezni. Prešeren nas lahko reši potencialno mnogo večjih težav, kot pa če znamo računati, koliko nam je prodajalka dolžna drobiža.

Upam tudi, da matematiko jemljete na pravi način. Bistvo matematike ni to, koliko lubenic je treba kupiti v trgovini in ali je volumen sladoleda večji od našega želodca. Bistvo je računanje!
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

NLight ::

garamond je izjavil:

Prebiram tole temo o nekoristnosti slovenščine in se čudim močnim čustvom, ki izvirajo iz srednješolskih grozot prebiranja literarnih del.

Tole se zdi zadnji žebelj v krsto...

NLight je izjavil:

Matematika je uporabna v vseh državah sveta, da bom jaz znal Prešerna recitirat mi pa prav nič ne bo pomagalo v Nemčiji, Ameriki, Rusiji...

Iz tega je zelo enostavno sklepat da je matematika daleč bolj pomembna od slovenščine. Slednja ti lahko koristi edino če misliš bit učitelj slovenščine v Sloveniji.
... toda predstavil bom drugačen pogled: učenje prešernovih pesmi je stokrat bolj koristno kot matematika!

Učenje na pamet raznih pesmi in biografskih podatkov je sicer zoprno, ampak je daleč od bistva predmeta. Če že posameznik ne najde estetskih užitkov ob prebiranju pesmi, pa lahko vsaj doživi napake, ki jih je delal Prešeren -- in jih ne ponovi še sam!

Prešeren nas nauči, da se v nobenem primeru ne smemo zaljubiti v napačno žensko (sploh tako, ki je že poročena ali ima fanta). Sicer bomo končali slabo, vsakodnevno bomo razmišljali o smislu, smrti, ničnosti itd itd.

Ali bi vi imeli za prijatelja nekoga, ki je leta obupno zaljubljen v žensko (mogoče pa tudi sam vase) in uporablja morbidne besede kot "temna zarja"? Ki ima na mobitelu črno ozadje s smrtjo? Ki fura emo sceno? (Vendar estetsko in z občutkom za trpljenje!) Se mi je kar zdelo.

Z branjem izgubimo samo nekaj dni, ampak smo bili opozorjeni, kakšen je slab primer ljubezni. Prešeren nas lahko reši potencialno mnogo večjih težav, kot pa če znamo računati, koliko nam je prodajalka dolžna drobiža.

Upam tudi, da matematiko jemljete na pravi način. Bistvo matematike ni to, koliko lubenic je treba kupiti v trgovini in ali je volumen sladoleda večji od našega želodca. Bistvo je računanje!


Damn... Povej mi kako naj razložim nemškemu delodajalcu, da jaz obvladam Prešerna in Sonetni venec. Kar se tiče tematike teh pesmi, živimo letu 2015 kjer veljajo popolnoma drugačne norme in vrednote kot 200 let nazaj. Ne razumem kako ima lahko slovenščina prednost pred matematiko? Na matematiki "stoji" svet, tehnologija, avtomobili, skratka skoraj povsod najdeš matematiko. Res dvomim da si pri BMWju za izdelavo motorjev pomagajo z verzi iz Sonetnega venca.

Če koga veseli prebiranje literature naj bere. Mene osebno to ne zanima in v tem ne vidim koristi, ljubezenski nasveti gor ali dol, to lahko tudi na Googlu najdem, mi ni treba prej razvozlat sonetni venec. Dobrodošel v 21. stoletje kjer Google pozna odgovor na vsako vprašanje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: NLight ()

Yacked2 ::

garamond je izjavil:

Bistvo je računanje!


To je bistvo matematike v srednji šoli, zato pa veliko dijakov izgubi motivacijo za delo z matematiko, ki je mnogo več kot samo računanje.
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!

garamond ::

NLight je izjavil:

Damn... Povej mi kako naj razložim nemškemu delodajalcu, da jaz obvladam Prešerna in Sonetni venec. Kar se tiče tematike teh pesmi, živimo letu 2015 kjer veljajo popolnoma drugačne norme in vrednote kot 200 let nazaj. Ne razumem kako ima lahko slovenščina prednost pred matematiko? Na matematiki "stoji" svet, tehnologija, avtomobili, skratka skoraj povsod najdeš matematiko. Res dvomim da si pri BMWju za izdelavo motorjev pomagajo z verzi iz Sonetnega venca.

Če koga veseli prebiranje literature naj bere. Mene osebno to ne zanima in v tem ne vidim koristi, ljubezenski nasveti gor ali dol, to lahko tudi na Googlu najdem, mi ni treba prej razvozlat sonetni venec. Dobrodošel v 21. stoletje kjer Google pozna odgovor na vsako vprašanje.
Uporabnost matematike v tvojih primerih, pa mislim da kar v celi tehniki in znanosti je nesporna. Jeziki se tukaj skrijejo. Za razliko od tehnike in praktičnih problemov v življenju pa ima lahko slovenščina -- oziroma leposlovna literatura -- vpliv bolj na osebno življenje. Ljubezen je tukaj le eno podpodročje.

Je pa pomembno (zdaj se že zafrkavam), da inženirji pri izdelavi BMW motorjev niso nesrečno zaljubljeni in ne razmišljajo preveč o svojih Julijah. Če bi brali Prešerna, bi mogoče lahko kaj preprečili, tako pa med službenim časom rišejo grafe funkcij v obliki srca, dokler jih ne odpustijo.

Yacked2 je izjavil:

garamond je izjavil:

Bistvo je računanje!


To je bistvo matematike v srednji šoli, zato pa veliko dijakov izgubi motivacijo za delo z matematiko, ki je mnogo več kot samo računanje.
Se strinjam. Moj primer s kupovanjem lubenic v trgovini je bolj osnovnošolski. Je pa že v OŠ matematika predmet abstraktnega razmišljanja in obvladovanja nekega zaprtega sistema s točno določenimi pravili, ki pa vseeno dopušča in celo zahteva razmišljanje izven okvirov. Meni je bila matematika vedno bolj všeč kot slovenščina, ampak imam občutek, da se vseeno nisem dobro izrazil o bistvu matematike. Mogoče lahko ti storiš bolje :-)
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

Malajlo ::

Kako se misliš izražati v tujem jeziku, če še lastnega ne poznaš?
In književnost ni bil samo Prešeren. Če se ne motim, smo začeli z Gilgamešem. Končali pa, hja, a je bil D. Adams?
Če bo po nekem naključju na mizi bodočega delodajalca Heine, verjemi, da boš prej dobil službo, če namigneš na Lorelei (ki si jo po vsej verjetnosti slišal prevedeno, jaz sem jo znal na pamet tudi v izvirniku). Ampak to spada itak v širino. Tako kot ločiti Moneta in Maneta od menueta, da ne ostanemo samo v knjigah.

oemdzi ::

Kaj pa če bo iz predala mize potencialnega delodajalca ven gledala igla ? Potem je verjetno super, da si džanki in poznaš robo? Kakorkoli, patetične razloge navajaš... Kogar zanima se bo že naučil, katere nas pa ne zanima, pa smo se s trudom naučili in z enakim trudom tudi čimprej pozabili, ostal pa je samo še neizmeren odpor do tega in nam potencialno zanimive vsebine iz tega področja.

Sicer mi je pa smešno, kako posamezniki radi poudarjajo ravno svoje področje, ko je govora o neki razgledanosti.
*Črna grafična kartica z rumeno lučko in varčnim hladilnikom*
Neslišen intel procesor iz lepe modre škatle* 2 enakomerno ploščata rama*
*overclockan napajalnik in varno ohišje z modro lučko* Hofer gamer copate*

NLight ::

garamond je izjavil:


Je pa pomembno (zdaj se že zafrkavam), da inženirji pri izdelavi BMW motorjev niso nesrečno zaljubljeni in ne razmišljajo preveč o svojih Julijah. Če bi brali Prešerna, bi mogoče lahko kaj preprečili, tako pa med službenim časom rišejo grafe funkcij v obliki srca, dokler jih ne odpustijo.


Kaj točno bi lahko preprečili? Če se v nekoga zaljubiš se pač zaljubiš in tu ti nobena knjiga ne bo pomagala da se ne zaljubiš ker je to podzavestno in na to praktično ne moreš vplivat. Drugače pa kot sem že povedal ima Google mnogo več ljubezenskih nasvetov kot Prešernova dela.

m0LN4r ::

oziroma leposlovna literatura -- vpliv bolj na osebno življenje. Ljubezen je tukaj le eno podpodročje.

Potem tudi glasbe, likovne in ostale umetnosti ne smeš zapostavljat. Razmerje med naštetim in leposlovjem je v učnem načrtu 1:10 če ne več.

oemdzi je izjavil:

Kaj pa če bo iz predala mize potencialnega delodajalca ven gledala igla ? Potem je verjetno super, da si džanki in poznaš robo? Kakorkoli, patetične razloge navajaš... Kogar zanima se bo že naučil, katere nas pa ne zanima, pa smo se s trudom naučili in z enakim trudom tudi čimprej pozabili, ostal pa je samo še neizmeren odpor do tega in nam potencialno zanimive vsebine iz tega področja.

Sicer mi je pa smešno, kako posamezniki radi poudarjajo ravno svoje področje, ko je govora o neki razgledanosti.

Ker so naši učitelji povprečno tako odlični, pri spodbujanju učencev k branju tega in onega. Jih dobi _večina_ tak odpor do tega, da po šoli več čisto noben nebo vzel knjigo v roke zaradi tega. Pa verjetno bi, če se ga nebi 12 let sililo v to.

Kaj vam ni jasno, siliš človeka v branje nečesa, kar je točno določeno, mu razglabljaš o osebi, ki je to napisal (who cares). Povrh tega pa še se izživljaš nad učencem, da če ni prebral tega bo imel slovenščino 1 in na koncu letnika popravnega. Bravo. Stem pa res spodbujaš ljudi k umetnosti.

Jaz sem recitiral pesmi vseskup 6-7 let na različnih dogodkih, tekmovanjih, znal na pamet ogromno pesmi, zelo zahtevne. Mam en kup nagrad 1. 2. mesto ponavadi, no in potem je prišla srednja šola, ko se mi je vse zaradi prof. tko zagabilo vseskupaj, da od takrat nemorem pogledati več na enak način na to stvar. Recitiranje pesmi me pa niso učili v šoli, ampak en privat umetnik iz tujine, ker prof. so kar se tega tiče poden od podna. Noben tega nebo priznal, pa če jim to poveš se na trepalnice postavijo.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

Malajlo ::

Se strinjam, da bi morali več povdarka dati na slovnico. Ti klinc pomaga znati vse o Wildeu ali pa Keteju, če ne znaš pisati. Tudi mene bi bilo strah s tako zanič znanjem slovnice na izpit. A veš, nebo je nad glavo in ne bo ti padlo nanjo ... Podn od podna, res. In če to dijaku poveš, ne bo priznal, pa če se na trepalnice mečeš,

m0LN4r ::

Razglabljati o slovnici na tech forumih, kjer folk 10x hitreje tipka in uporablja različne input naprave, ter nima časa biti pozoren na detajle je brezpredmetno. Si me dobil, priznam napako, ni edina in me ne moti, če bi še enkrat imel časa prebrat, bi verjetno popravil. Moraš pa tudi vedeti, da uporabljam slovenščino le 10% svojega vsakdana in mi je sekundarni jezik ne materni (preko spleta neveš skom se pogovarjaš, mogoče s nekom, ki uporablja #translate) in slovnico so nas učili le 5% od vsega ostalega balasta. Ne morš od vseh ljudi zahtevati 100% znanje slovnice (celo slovenske ne), ker če se to zgodi, potem bodo lektorji in lektorji na črno (prof.) ostali brez dela in si ne mislijo sam sebi srat v skledo.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

joze67 ::

NLight je izjavil:

Matematika je uporabna v vseh državah sveta, da bom jaz znal Prešerna recitirat mi pa prav nič ne bo pomagalo v Nemčiji, Ameriki, Rusiji...

Iz tega je zelo enostavno sklepat da je matematika daleč bolj pomembna od slovenščine. Slednja ti lahko koristi edino če misliš bit učitelj slovenščine v Sloveniji.

Ti si zgrešil že v temelju. Zate je poklicna šola, ali vajeništvo, ne pa gimnazija. Kaj ti bo matura - kaj ti bo izobrazba, če ni neposredno uporabna pri delu?

garamond je izjavil:

... toda predstavil bom drugačen pogled: učenje prešernovih pesmi je stokrat bolj koristno kot matematika!

Prešeren nas nauči, da se v nobenem primeru ne smemo zaljubiti v napačno žensko (sploh tako, ki je že poročena ali ima fanta). Sicer bomo končali slabo, vsakodnevno bomo razmišljali o smislu, smrti, ničnosti itd itd.

Ali bi vi imeli za prijatelja nekoga, ki je leta obupno zaljubljen v žensko (mogoče pa tudi sam vase) in uporablja morbidne besede kot "temna zarja"? Ki ima na mobitelu črno ozadje s smrtjo? Ki fura emo sceno? (Vendar estetsko in z občutkom za trpljenje!) Se mi je kar zdelo.

Z branjem izgubimo samo nekaj dni, ampak smo bili opozorjeni, kakšen je slab primer ljubezni. Prešeren nas lahko reši potencialno mnogo večjih težav, kot pa če znamo računati, koliko nam je prodajalka dolžna drobiža.

Res lahko pri prebiranju Prešerna prideš tudi do takih misli (dokaz: ti si), ampak zanesljivo to ni razlog, zakaj se ga trpa v šolske programe. Pomen Prešerna ni v njegovih globokih mislih - saj se učite o njem pri slovenščini, ne pri filozofiji - ampak v tem, da je bil prvi, ali med prvimi, ki je pokazal, da je slovenski jezik povsem primeren za izražanje v umetni obliki, ki presega notranjo zgradbo "osebek-povedek-predmet". Seveda, ker je pisal o ljubezni in trpljenju, se skoraj vsak v nekem trenutku najde v tem - a bodimo iskreni, tudi besedila Dejana Murka bi znala kdaj priti prav, če bi le bil junak, ki bi jih bral. So pa brezoblična, in zato nezanimiva.


Slovenščina (in na njej temelječa kultura) je edina stvar, ki tej smešni državici daje nekaj smisla. Saj se lahko praktično čez noč odrečemo slovenskemu jeziku - "vsi" znamo angleško, in z leti bo ta "vsi" vedno bolj vsi. Ampak potem bomo samo še ena, majhna, nepomembna in neučinkovita administrativna enota.

Saj razlika ni velika - tudi sedaj smo majhna, nepomembna in neučinkovita enota. Ampak edini smo, ki gojimo slovenski jezik in slovensko kulturo. V Evropi, ker ta daje veliko na kulturo in tradicijo, to še vedno nekaj velja. Ne veliko, a nekaj.

garamond ::

joze67 je izjavil:

NLight je izjavil:

Prešeren [...]
Res lahko pri prebiranju Prešerna prideš tudi do takih misli (dokaz: ti si), ampak zanesljivo to ni razlog, zakaj se ga trpa v šolske programe. [...]
Za razloge, zakaj je Prešeren v učnem načrtu, imaš prav, tudi sam bi jih najprej navedel ... ampak sem se pa hotel spomniti generalno (ne samo za Prešerna) vsaj en zelo praktičen razlog za nekoga, ki ne mara branja leposlovnih knjig. Toda bolj ko razmišljam kako, bolj se mi zdi to nemogoče. No, vsaj zelo težko.

m0LN4r je izjavil:

oziroma leposlovna literatura -- vpliv bolj na osebno življenje. Ljubezen je tukaj le eno podpodročje.

Potem tudi glasbe, likovne in ostale umetnosti ne smeš zapostavljat. Razmerje med naštetim in leposlovjem je v učnem načrtu 1:10 če ne več.
Manjka tudi filmska umetnost in računalniške igre (ja, igre so zdaj v MoMA).

NLight je izjavil:

garamond je izjavil:


Je pa pomembno (zdaj se že zafrkavam), da inženirji pri izdelavi BMW motorjev niso nesrečno zaljubljeni in ne razmišljajo preveč o svojih Julijah. Če bi brali Prešerna, bi mogoče lahko kaj preprečili, tako pa med službenim časom rišejo grafe funkcij v obliki srca, dokler jih ne odpustijo.


Kaj točno bi lahko preprečili? Če se v nekoga zaljubiš se pač zaljubiš in tu ti nobena knjiga ne bo pomagala da se ne zaljubiš ker je to podzavestno in na to praktično ne moreš vplivat. Drugače pa kot sem že povedal ima Google mnogo več ljubezenskih nasvetov kot Prešernova dela.
Mogoče pa lahko malo vplivaš?

Moral bi dati kakšen boljši primer (Prešeren zato, ker je bil ravno omenjen malo prej). Saj lahko iz literature črpaš tudi družbene in politične nauke. (Za to bi bila primerna tudi zgodovina.) Recimo 1984 in Krasni novi svet fino razložita nekatere stvari. Ob poznavanju tega potem lažje bereš članke na Slo-Tech o zasebnosti in nadzoru in veš, zakaj so pomembni ... razen če nisi že kar osebno doživel ene ali dveh totalitarnih držav :-D
Literatura da bolj oseben pogled. Lahko veliko bolj začutimo življenje enega fiktivnega posameznika kot pa če preberemo dejstvo, da je bilo na protestih ubitih na stotine.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

ajfon ::

By the way, kje se lahko preverijo razultati mature? Naj bi se na naki spletni strani, 6.7.2015, samo nevem kateri?..

NLight ::

ajfon je izjavil:

By the way, kje se lahko preverijo razultati mature? Naj bi se na naki spletni strani, 6.7.2015, samo nevem kateri?..


http://matura.ric.si

ajfon ::

Kje se pa najdejo rezultati poklicne mature?

Lp

konspirator ::

http://www.ric.si/poklicna_matura/rezul...
Rezultati poklicne mature so skladno z maturitetnim koledarjem objavljeni na šolah.

ajfon ::

Ja pa a se ne da pogledati na spletu?

zjutraj?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ajfon ()

lebdim ::

Ne, ker nisi pisal splošne mature.

lebdim ::

No, dejstvo je, da bi morali učni načrt za gimnazije za slovenščino spremeniti. Mislim, da se res preveč uči nepomembnih stvari. Raje naj se uči več slovnice - jezikovnih pravil, pravopisa, oblikoslovja, skladnje, ... kot pa toliko tuje književnosti. Ali pa, naj se uči več praktičnih zadev - recimo, kako napisati prošnjo za službo, ugovor na kakšno zadevo, ...

Odgovori, gimnazijci ?

Balaton ::

lebdim je izjavil:

No, dejstvo je, da bi morali učni načrt za gimnazije za slovenščino spremeniti. Mislim, da se res preveč uči nepomembnih stvari. Raje naj se uči več slovnice - jezikovnih pravil, pravopisa, oblikoslovja, skladnje, ... kot pa toliko tuje književnosti. Ali pa, naj se uči več praktičnih zadev - recimo, kako napisati prošnjo za službo, ugovor na kakšno zadevo, ...

Odgovori, gimnazijci ?


Da.

Malajlo ::

lebdim je izjavil:

No, dejstvo je, da bi morali učni načrt za gimnazije za slovenščino spremeniti. Mislim, da se res preveč uči nepomembnih stvari. Raje naj se uči več slovnice - jezikovnih pravil, pravopisa, oblikoslovja, skladnje, ... kot pa toliko tuje književnosti. Ali pa, naj se uči več praktičnih zadev - recimo, kako napisati prošnjo za službo, ugovor na kakšno zadevo, ...

Odgovori, gimnazijci ?

Našteto gimnazijci obvladajo že eno leto prej. Razen tistih praktičnih zadev, ki pridejo bolj prav v zadnjem letniku in s katerimi osnovnošolec nima kaj početi.
Mislim, morali bi obvladati že leto prej v šestem razredu OŠ ... Wait! To je tri leta prej!

Matevz96 ::

lebdim je izjavil:

No, dejstvo je, da bi morali učni načrt za gimnazije za slovenščino spremeniti. Mislim, da se res preveč uči nepomembnih stvari. Raje naj se uči več slovnice - jezikovnih pravil, pravopisa, oblikoslovja, skladnje, ... kot pa toliko tuje književnosti. Ali pa, naj se uči več praktičnih zadev - recimo, kako napisati prošnjo za službo, ugovor na kakšno zadevo, ...

Odgovori, gimnazijci ?


Sam učni načrt ne potrebuje nujno sprememb, spremembe potrebuje matura, da bo izražala enako razmerje med književnostjo in slovnico kot je pri pouku. Praktične zadeve pa so že zdaj v učnem načrtu ampak, za temeljitejši pregled zmanjka časa. V splošnem pa se strninjam s tabo, da bi potrebovali več slovnice.

Malajlo ::

Pa kakšno slovnico?! To je kot da bi drilal aritmetiko štiri leta. Ker? Pametneje je v osnovni šoli dvigniti zahteve. In ravno z branjem se naučiš in slovnice in skladnje in oblikoslovja.
Če bi jaz imel na maturi sorazmerno slovnico/književnost kot v štirih letih pri pouku, bi najbrž ostalo od slovnice samo "poišči manjkajočo vejico".

Blinder ::

Kako uspe ljudem napisat kej takega naprimer?
Pomoc punca 21 let izrabljena na facebooku nadvet
Ali pa se mnogo huje pri malih oglasih? Malomarnost? V soli menda so se naucili vsaj priblizno pravilno pisat? Jaz bi takim ljudem jemal drzavljanstvo. Delajo sramoto za slovenijo s tem ko ne vejo niti pisat in posledicno delajo skodo nasemu gospodarstvu.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

m0LN4r ::

Taki hodijo na OŠ II.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

zeta ::

Če ne bi bilo slovenščine, bi vsaj lahko rekli, da je v gimnaziji količinsko približno enako družboslovnih in umetnostnih kot naravoslovnih in uporabnih vsebin.

 Naravoslovni in uporabni predmeti
 &#9 Matematika: &#9&#9 560
 &#9 Geografija: &#9&#9 210
 &#9 Biologija: &#9&#9 210
 &#9 Kemija: &#9&#9 210
 &#9 Fizika: &#9&#9 210
 &#9 Informatika: &#9&#9 70
 
 &#9 Skupaj: &#9&#9 1470
 
 Družboslovni in umetnostni predmeti
 &#9 Slovenščina:&#9&#9 560
 &#9 Prvi tuji jezik:&#9 420
 &#9 Drugi tuji jezik:&#9 420
 &#9 Zgodovina: &#9&#9 280
 &#9 Glasba: &#9&#9 52
 &#9 Likovna umetnost: &#9 52
 &#9 Psihologija: &#9&#9 70
 &#9 Sociologija:&#9&#9 70
 &#9 Filozofija:&#9&#9 70
 
 &#9 Skupaj: &#9&#9 1994

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zeta ()

lebdim ::

Če pa smo čisto natančni, pa je po tej logiki več družboslovnih in umetnostnih predmetov, s tem, da odvisno, v kakšnem oddelku si. Če si v jezikovnem, imaš vsaj 1 uro na teden jezikov več, če si v naravoslovnem imaš več matematike, fizike, kemije in biologije, če si pa v družboslovnem, pa imaš vsaj 1 uro več geografije in zgodovine kot ostali oddelki. S tem, da na Gimnaziji Šentvid, kamor sem hodil jaz, imajo še humanistični oddelek, kar pomeni več umetnostne zgodovine, ne vem pa, kako je na drugih gimnazijah ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lebdim ()

m0LN4r ::

Nima veze, polovica tistega spodnjega je balast in neuporabno za večino, kar se lepo vidi pozneje, ko bi 400ur informatike prišlo bolj prav, kot trije drugi spodaj.

Potem pa še poglejte število vpisov, koliko jih kam gre in koliko jih potem dobi službo v gospodartstvu. Velika večina jih pa gre _namerno_ na filozofske in družbene fakse, ker imajo že prištiman stolček, drugi pa upajo in čakajo na stolček.

Tista spodnja skupina so lahko komot izbirni predmeti in noben nebo prikrajšan. Razen sloveščino je treba razdelit na: slovenščino in književnost, kjer bi bila slovenščina obvezna, književnost pa izbirni predmet.

Zdaj se bo pa še oglasil nek "umetnik" ki je samemu sebi namen in bo rekel, da on ne potrebuje matematike. Hja dečko, razmisli od koga pridejo do tebe pare.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

zeta ::

Te podatki so iz predmetnika gimnazije Bežigrad, kamor hodim. Poleg splošnega in športnega oddelka obstajata še matematični oddelek z dodatno uro matematike na teden v drugem letniku—ne vem, če na račun česa–in oddelek z razširjenim programom pouka nemščine ali francoščine, namenjen učencem s predznanjem določenega tujega jezika. Zaradi tistih 35 ur, če je tista ura matematike čisto dodatna, oziroma 70 ur, če je zaradi nje manj pouka ostalih predmetov, se razmerje seveda ne spremeni v prid naravoslovnim in uporabnim predmetom. Ironično je, da na gimnaziji Bežigrad, čeprav imamo matematični oddelek, ni naravoslovnega oddelka, glede na to, da je bila ustanova večino svojega časa naravoslovno in matematično usmerjena. Menim, da sem se natančne(jše)ga izražanja naučil pri naravoslovnih predmetih preko delanja zapiskov, pisanja seminarskih nalog in postavljanja vprašanj, ne pri slovenščini.

lebdim ::

Saj načeloma je naziv predmeta slovenščine "Slovenski jezik in književnost" vsaj v gimnazijah glede na belo knjigo. Malo si jo preberite. To je temeljni dokument našega šolskega sistema. Ampak vseeno mislim, da so v gimnaziji vsi predmeti potrebni za neko splošno razgledanost. Je pa tako, da ti nekateri predmeti bolj ležijo kot drugi, zato se mogoče kdaj zazdi "Kaj bom pa rabil ta predmet v življenju", ampak nekaj je čisto splošna razgledanost. Za primer naj vzamem sociologijo: nekomu je "nepotrebna", ampak navsezadnje je njena glavna namembnost obravnavanje človeške družbe in pojavov v njej. Gimnazija te pripravi na študij za fakulteto.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lebdim ()

LordNacho ::

Naj še sam podam svoje mnenje. Sam sicer nisem pisal slovenske mature (ampak mednarodno), smo pa o tem že precej podebatirali.

Če poskušam odgovorit na osnovno vprašanje; zakaj je slovenščina tolk strašljiva?
- Književnost je strašljiva, ker je snov precej obsežna in hkrati večini učencev nezanimiva. Zato med urami ne poslušajo in je ob začetku učenja (tist en dan prej) vse popolna neznanka. Sem pa prepričan, da je možno se v dveh dneh čist zadovoljivo naučit.
- Esej je strašljiv, ker se pričakuje relativno obširno delo (obravnava/primerjava...) za spis katerega je potrebno še kar precej več izkušenj z jezikom kot se jih dobi pri nujnem delu v štirih letih. (aka branje/pisanje)
- Slovnica pa po mojem niti ne predstavlja večjega problema, ker ji profesorji vsaj na pripravah za maturo posvetijo tistega nekaj potrebnega časa, da se je je vsak pripravljen zadovoljivo naučit.

In še mal ranta;
Če predpostavim, da je namen predmeta slovenščine učence naučit uporabljat jezik in podat osnovno znanje o svetovni literaturi/kulturi, se mi zdi učni načrt totaln fail.
- Veliko preveč ljudi je tud po opravljeni gimnaziji še vedno samo osnovno pismenih. Sploh opazno v katerih bolj poljudnih medijih ala 24ur, žurnal, dnevnik etc. da o mailih in kakih prijavah ne govorimo.
- Enako se dogaja s književnostjo. Pejt ljudi na ulici spraševat o tem kar so mogli znat v gimnaziji pa sem prepričan, da ti bodo avtorje težko našteli, kaj šele kaj drugega.

- Če bi želeli naučit pismenost, bi se enostavno moralo več brati in pisati, KARKOLI.
- Tudi ocenjevanje pisnih del se mi zdi zgrešeno. Po mojem občutku se pričakuje po eni strani jasno izraženo mnenje (in s tem pokazano razmišljanje o besedilo ter pismenost - pisno izražanje) hkrati pa se pričakuje, da bo to neko dolgo besedilo. Umetnost pisanja (tistega ne-leposlovnega) je prav v tem, da svojo misel strneš v najkrajšo možno obliko, ki še ima enako sporočilno vrednost. In trenutno imam občutek, da je to celo kaznovano. In tako nato dobiš neko brezvezno bulšitanje ko ljudje ne vedo več kaj bi pisali, imajo pa občutek, da mora vsako dobro besedilo bit ne vem kak dolgo.

Kolk pa je književnost uporabna je debatable, sam bom rekel, da je neuporabna. To kar ti veš več o književnost vem jaz več o ekonomiji, pač zato ker me zanima. Problem je samo, da imajo tisti ljudje, ki jih zanima umetnost in kultura običajno mnenje, da je znanje v teh področjih več vredno od znanj iz bolj funkcionalno uporabnih področij.
1
2
3

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Je srednja šola sploh relevantna? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		16224878 (20668) "NaN"
»

Gimnazija Jesenice

Oddelek: Šola		359046 (6376) Yacked2
»

Matura (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola		8111933 (9245) Zajec123
»

Poklicna matura 2013 (ekonomsko komericalni tehnik)

Oddelek: Šola		114165 (4016) Kurzweil
»

Zandja naloga pri prvi poli poklicne mature v slovenščini.

Oddelek: Šola		112671 (2291) Velki

Več podobnih tem