Nov intervju: Matjaž Kaše, tisti državni uradnik, ki v službi uporablja Linux

Matthai :

In pa seveda zato, ker če ima policaj fičkota ali golfa je seveda v drugem primeru bistveno bolj učinkovit. Če mu pa kupiš ferrarija, je pa učinkovit le malenkost bolj - za bistveno višjo ceno.

Torej, če bodo imeli namesto fičkota (dajmu mu zbirateljsko ceno 1000EUR) Golfa(dajma ceno 20.000EUR) bodo raziskali 20% več umorov, posilstev, pretepov, prometnih prekrškov,..., če bi pa dali Ferarija (200.000EUR), pa bi mogoče raziskali še samo kak 1% več?

In zopet si se ujel v zanko. Praviš, da bi bilo ceneje. Zopet vprašanje zate koliko ceneje? 10%, 20%, 50% ali celo 100% kot nekateri trdijo? Se zavedaš, da v je v ceni zajeto skoraj vse OS+OFFICE v katerem je mimogrede OutLook?

oldboy: Fora je v tem da novi Office-i dejansko izboljšuje produktivnost in s tem na dolgi rok špara z denarjem. Prehod na OOo bo je pa v vsem praktično korak nazaj razen ceni.

Ma ja. Kako blazno jo povečuje, vidim po poslovnih uporabnikih. Prve pol leta se tajnice bunijo, kaj ste mi to prinesli zaeno sranje, nakar se navadijo in kucajo enake obrazce kot prej z enako hitrostjo kot prej. FUD, skratka.

Ti že lahko rečeš, da produkt nudi boljšo uporabniško izkušnjo in hitrejše delo, a ti jaz brez resne raziskave, opravljene na ciljni skupini, tipični za JU in na primeru tipičnih nalog tamkaj, preprosto ne morem pritrditi.

nekikr je 17. maj 2010 ob 14:20 izjavil:

Hja, jaz ti pa lahko iz lastnih izkušenj potrdim, da sem sigurno veliko bolj učinkovit in hitrejši z Office 2007 kot pa z 2003 (Excel, Word in Powerpoint iz tega paketa rabim vsak dan za profesionalno rabo - malo več kot dopis z enim odstavkom). Če bo Office 2010 predstavljal še nek dodatni napredek, potem ga sigurno kupim.

Čisto mogoče, ampak ti nisi državni uradnik.

luli je 17. maj 2010 ob 13:38 izjavil:

In zopet si se ujel v zanko. Praviš, da bi bilo ceneje. Zopet vprašanje zate koliko ceneje? 10%, 20%, 50% ali celo 100% kot nekateri trdijo? Se zavedaš, da v je v ceni zajeto skoraj vse OS+OFFICE v katerem je mimogrede OutLook?

Outlook ne igra nobene vloge, saj že uporabljajo Lotus Notes. Podobno bi bilo, če bi za argument OOo navajal to, da ti zraven podatijo še komplet kuhinjskih nožev.

Bistri007 je 17. maj 2010 ob 13:14 izjavil:

Sicer pa, malo pomisli, če se samo enkrat na teden zgodi, na je treba dokument še enkrat poslati zaradi napačnega formata ali uničenega formatiranja, si že ob mnogokratnik 15,59 sekunde.

Zakaj potem na slovenskih sodiščih nimajo težav z OpenOffice. Kljub temu, da še vedno uporabljajo različico 2.4?

Bistri007 je 17. maj 2010 ob 13:14 izjavil:

Ali pa prednosti stabilnosti binarne kompatibilnosti s programi od izpred deset let nazaj na deset let v prihodnosti. Plugini, templates, veliko več funkcij, med katerimi so ravno tiste, ki jih potrebuješ...

ASP slovarji na 64-bitnem Linuxu delujejo, za razliko z Windows 7. Kje je tu binarna kompatibilnost?

Na Windows 7 delujejo brezhibno, kaj ti ni jasno?

Sodišča: mogoče imamo pa zato take zamude :)

Ali pa tista debilna, ko so se neki "strokovnjaki" v bivšem podjetju spravili računat, kako široko metlo mora imeti čistilka, da se bo manjkrat sprehodila gor in dol po proizvodnji ter tako hitreje počistila?!? How stupid can you get?

Očitno nimaš pojma o optimizaciji proizvodnih procesov.

O.

Možno. Sicer pa nisi relevanten, ker širiš laži.

Potem nam serviraš nepreverjena subjektivna razmišljanja in jih hočeš podati kot tehten argument pri odločitvi? Jeej, pojdimo na Linux, čimprej, ne glede na stroške. S takimi strokovnjaki nam bo že uspelo.

LOL, kaj je tle za pametovat? Pokneš si gor 64-bitno verzijo Linuxa, wine in slovarje in pogledaš če dela. Pol greš kupit še 64-bitne Windowse in spet preveriš. Kakšne subjektivne ocene, lepo vas prosim...

nekikr je 17. maj 2010 ob 15:09 izjavil:

kitaj: Ja, bil je korekten odgovor na subjektivno ugotavljanje prejšnjega. In to sem trdil zame. Ti pa praviš, da ASP ne deluje na Windows 7. Razumeš razliko?

Da se konča ta offtopic:
ASP, 16-bitni ne dela na 64-bitnih Windows 7 brez XP Mode
ASP, 32-bitni dela na 64-bitnih Windows brez XP Mode

V nobenem primeru ne more razlika med OpenOffice.org in Microsoft Office preseči razlike, ki bi jo dosegli z boljšo motivacijo. Meni osebno gre obupno na klinac, da ob taki porabi denarja ljudje še vedno lovijo uradnike, namesto da bi uradniki sami obveščali ljudi o tem kako njihov zahtevek napreduje skozi proces.

Čas bi bil, da bi uradniki začeli služit ljudem.

Da se od vsega, kar ima kakršno koli podobnost z dejansko rdečo nitjo teme, spraviš komentirat ravno mojo čistilko, ki z metlo leta gor in dol?

Jebiga, če si pa bedarijo povedal. Pri optimizaciji proizvodnih procesov se pazi na vsako malenkost. Če lahko prišparaš en vijak od stotih pri izdelku, se to naredi, in v pametnih podjetjih je tisti, ki to ugotovi, tudi ustrezno nagrajen. Če lahko neko računalniško opravilo, ki se ponovi 100x na dan, narediš 5 sekund hitreje, je to na leto skoraj en teden prihranka, kakorkoli obračaš.

O.

Tisti ki na podlagi strokovnih kriterijev za svoje delo potrebuje programsko opremo točno določenega enega proizvajalca. Naj jo ima.

To pa ne pomeni da za to more 100% JU uporabljati tisto programsko opremo. A če imaš v nekem biroju nameščen na 2 računalnika Solid Works. Za to da svoje delo opravljata 2 inženirja. A to pomeni da more biti nameščen na računalnikih preostalih 10 zaposlenih SW?

Kdor potrebuje v JU Microsoftov Office za to ker njegovo delo to zahteva oziroma je dokazano za to bolj produktiven. Naj ga ima. Ampak to ni nikakršen argument da pa morajo vsi preostali uporabljati Microsoft Office.

Če lahko neko računalniško opravilo, ki se ponovi 100x na dan, narediš 5 sekund hitreje, je to na leto skoraj en teden prihranka, kakorkoli obračaš.

V bistvu. Resnično mi ni jasno kaj hočeš s tem povedati. Enolično delo ki ga naj upravlja pisarniški paket sam? Ali vpisovanje podatkov kjer nastane na primer če napišeš Okapi 100 krat na dan v nek dokument 5 sekund razlike glede na pisarniški paket ki ga uporabljaš?

Daj nehajte no. Spustim ose malo na realna tla. Pa tisti ki uporabljajo pisarniške pakete na limitu zmogljivosti naj dobijo za svoje delo strokovno gledano najbolj primerno orodje. Ne pa zaradi tega lepo prosim posiljevati ostalih 80% ljudi z argumenti ki ne vzdržijo presoje. Vsako leto ki smo ga vrgli vstran ker nismo uporabljali FOSS pomeni toliko in toliko denarja ki bi ga lahko namenili za kaj drugega. In s tem početjem smo zviševali dejansko ceno uporabe FOSS. Kar je smešno. Naročnik z svojim početjem in strategijo sam sebi zvišuje odvisnost in ceno uporabljanja alternativ. Da na koncu govoriš da določen FOSS program izpolnjuje vse kriterije za uporabo. Ampak je predrag za uporabo? Mislim FUBAR.

Okapi> "Jebiga, če si pa bedarijo povedal. Pri optimizaciji proizvodnih procesov se pazi na vsako malenkost. Če lahko prišparaš en vijak od stotih pri izdelku, se to naredi, in v pametnih podjetjih je tisti, ki to ugotovi, tudi ustrezno nagrajen. Če lahko neko računalniško opravilo, ki se ponovi 100x na dan, narediš 5 sekund hitreje, je to na leto skoraj en teden prihranka, kakorkoli obračaš."

1.) Čiščenje proizvodnje je hardly proizvodni proces...

2.) Se povsem strinjam, da so primeri, kjer se to splača. Celo mnogo jih je. Ne strinjam se pa, da postanejo tovrstne optimizacije same sebi namen.

3.) Določene stvari torej ima smisel optimizirati, drugih pač ne. Primer z vijakom je gotovo smiseln v podjetjih, kjer dnevno porabijo 1.000.000 vijakov. Prihranek je potem 10.000 vijakov na dan oz. preko 200.000 vijakov na mesec. Pri taki količini vijakov lahko letno razmišljamo že o nekem prihranku. Po drugi strani pa - če gre za firmo, kjer dnevno porabijo 10.000 vijakov, pomeni prihranek 1 vijaka na 100 zgolj 10 prihranjenih vijakov dnevno, nekaj čez 200 na mesec, okoli 2.500 letno. En vijak stane cca 0,5 EUR (klik, v veleprodaji in v velikih količinah so gotovo še mnogo mnogo cenejši), pri 2.500 vijakih letno to znese 1.250 EUR prihranka. To je pa znesek, ki eni firmi, ki dnevno zavrta 10.000 (recimo, da jih ima en izdelek 25, torej je to 400 kosov izdelkov dnevno), ne predstavlja prihranka, da bi doživljali mokre sanje. Če so za to analizo najeli team ljudi, ki jim je za svoje "ekspertno" znanje zaračunal 10k EUR, se jim bo investicija povrnila v 8 letih.

4.) Prihranek 5 sekund pri računalniškem opravilu se, če je udeležen človek, ne sešteva čisto matematično. Torej, če je udeležen človek in se opravilo ponovi 100x, to ni prihranek 500 sekund na dan. Prvič, ne moreš od človeka pričakovat, da bo delal kot robot, drugič, prihaja do raznih distrakcij, na katere nimaš vpliva. Nenazadnje, če človeka ravno ne štopaš in ne daviš za 5 sekund prihranka, bo delo morda opravil malo počasneje, ga bo pa zato bolj kvalitetno, z manj napak in predvsem - dlje časa, brez bolnišk. Če je v pisarni več sodelavcev ali če ima oseba stike s strankami, ki zahtevajo več kot le "Dober dan, kaj želite, izvolite, nasvidenje", je nesmiselno pričakovat matematični seštevek prihranka. Zato so "študije" v smislu "ZDA ima letno x milijard dolarjev izgub, ker zaposleni brskajo po internetu v zasebne namene med delovnim časom" - navaden crap. Torej - najprej ti da 5 sekund prihranka na opravilo celokupno kvečjemu kaki 2-3 minute prihranka, nič več. Kot drugo pa se te minute spet matematično ne seštevajo iz dneva v dan: če bo referentka prej končala svoje delo, bo morda prej zaključila s šihtom. Morda bo jutri pila kavico 5 minut dlje... V glavnem, te minute se ne seštevajo matematično. Seveda pa so primeri, kjer se te optimizacije bolj poznajo: npr. v banki, kjer na servis vedno čaka vrsta ljudi. Če ena delavka v banki pohendla dnevno 110 ljudi namesto 100, je to definitivno napredek.

5.) Delat znanost iz tega, kako široko metlo mora imeti čistilka, je pa (z drugimi besedami) delati se norca iz naročnikov analize. Vsakemu butcu je jasno, da bo čistilka prej pometla proizvodno halo, če bo imela 120cm široko metlo, kot če bo imela 40cm široko. Vendar pa bo s 40cm široko veliko lažje čistila v ozkih delih, npr. pod tekočim trakom, pod stroji... Daš ji dve metli, pa basta, ne pa da računaš nek optimum; ali 40, ali 60 ali mogoče 80 cm široko. Najbolj žalostno pri tej zgodbi je, da ni zgolj v ilustracijo, ampak je resnična!

6.) Optimizacije (proizvodnih) procesov so načeloma velik plus in iz njih lahko izhajajo veliki prihranki ter povečanje zaslužka. Žal pa nekateri to sprevržejo do nerazpoznavnosti. Včasih je pa vseeno fino uporabljat zdravo kmečko pamet.

imagodei,

v banki se taka optimizacija pozna zgolj v teoriji in v idealnem dnevu v katerem imas samo idealne stranke.

Cim delas z ljudmi so vse optimizacije zelo meglene, ker lahko optimiziras samo na neke vnaprej definirane pogoje. Lahko optimiziras svoj delovni proces ampak to se ne pomeni, da bo zaradi tega stranka prej obdelana.

Kaj ti pomaga ce delavec v McDonaldsu pripravi pladenj stranki v pol minute, ce si stranka med pripravo se dvakrat premisli, racuna, ce ima dovolj denarja in se (meni zelo znan primer) otroci odlocajo katera igraca bo v happy meal-u, pladenj je pa vmes ze pripravljen in delavec caka.

Tako tudi optimizacija delovnega procesa, ki nek proces pohitri za X sekund ne prinese nujno prihranka casa. Ceprav nekateri to potem kar v tedne spreminjajo. Stvari se pac ne sestevajo.

Ker Francka zaradi novega ofisa hitrej dela stvari bo zato dalj casa na kavi!

Do določene mere ima smisel, saj je tudi delo uradnikov do neke mere identično delu za tekočim trakom. Merjenje sekund nima smisla, a v grobem se lahko vseeno poda neka ocena, ki pove koliko časa na dan bi recimo lahko privarčevali s to in to opremo. In potem ni treba, da je Francka 20 minut dlje na kavi, lahko se odpusti Jožico, ker bo ostalih 20 sodelavk bolj produktivnih. Rezerv v javni upravi je ogromno.

od tam naprej pa so vložki v optimizacije preveliki.

Nikjer nisem trdil, da se vsak strošek v optimizacijo splača. Pri tem je jasno ogromno prodajanja megle in raziskava za 10k evrov, na osnovi katere prihraniš 5k evrov, se ne splača, menda je to vsakomur jasno. Ampak če se pa en delavec med delom spomni neke preproste finte, s katero bi firma prihranila evro na dan, in jo pove šefu, se pa to splača uvesti (in delavcu dati 100 evrov nagrade za idejo).

Mimogrede, morda se tudi raziskava, koliko bi javna uprava prihranila s prehodom na Linux in OpenOffice, ne splača. Če vnaprej veš, da se splača, raziskave ne potrebuješ, če pa ne veš, obstaja možnost, da bo raziskava dražja od prihranka.

O.

Delo uradnikov ni niti približno identično delu za trakom.

Dolgočasno je približno enako

Nihče ne misli, da je enako, kar pa ne pomeni, da je vseeno, kako učinkovita je programska ali računalniška ali kakšna druga oprema, ki jo birokrati uporabljajo.

O.

Ok. Pa zbijmo plače da bo procent večji. As simple as that >:D

To me spomnilo na precej razširjeno mentaliteto "Ni važno, če je učinek, če ga ni ali je celo negativen. Glavno da se nekaj naredi".

(ne ciljam na ene ali druge to, ampak res splošno)

pa vseeno je direktor precej bolj vesel, če za tajnico kupim PC v vrednosti 600 EUR kot v vrednosti 800 ali 1.000 EUR.

Mogoče pa ne ve, da bi lahko tistega za 800 evrov uporabljala dlje časa, ali da se bo manjkrat pokvaril. Sam si rekel, da stvari niso tako preproste in dejansko se pri nekaterih stvareh ne splača šparat.

O.

Okapi> "Mogoče pa ne ve, da bi lahko tistega za 800 evrov uporabljala dlje časa, ali da se bo manjkrat pokvaril. Sam si rekel, da stvari niso tako preproste in dejansko se pri nekaterih stvareh ne splača šparat."

Ali pa ne ve, da je v tistem za 800 EUR Core2Duo procesor na 3GHz in 4 GB RAM, na unem za 600 pa en Dual Core na 2.4GHz in 2GB RAM? Obadva bosta pa delala enako časa (z neizogibnim gemblom, da lahko pač dobiš robo z napako - ali Core2Duo, ali pa Dual Core), ker bosta cel čas življenjske dobe poganjala zgolj Office programe.

Govor je o NAMIZJU, ne o strežnikih. Na strežnikih je lahko z/OS ali Solaris.

Poteka razvoj desktop in web aplikacij baziranih na javi. IE ni več default (edini) brskalnik za zagon teh web aplikacij.

lp

Shitload. Človek ki ne zna delati v Oo ali pa ni zmožen presedlati na drugo platformo si ne zasluži mesta v javni upravi ampak mesto na cesti oz. lepše povedano, svobodnem trgu dela.