Slo-Tech

» »

Odkrit prvi skalnati eksoplanet

1 2
3
4 5

Thomas ::

Od 22.000 zvezd, katerim so izmerili spektralne lastnosti sevanja in svetilnost jih je kar nekaj v območju, kjer se nahaja tudi naše sonce.


V območju - kaj to pomeni?

Koliko jih pride na 1% blizu glede mase. Poveš eno, najdeš link do 1 zvezde, ki je na 1% enaka Soncu po masi?

Pa to še ne bo dovolj. Mora biti tudi dovolj blizu po vsebnosti metalov.

Še tega ne najdemo, pa je samo predpogoj.

Ne rečem, da ta predpogoj ne more in ni nikjer izpolnjen. A ni dovolj, pa je že zelo močan filter.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lion29 ::

spet predpostavka, da lahko skalnati oz. Zemlji podobni planeti nastanejo le ob zvezdi podobni Soncu.

Thomas, verjetno ves, da imajo zvezde svoj zivljenski ciklus in v tem svojem zivljenskem ciklusu spreminjajo tako obseg kot maso, predvsem pa svojo kemijsko strukturo. Zivljenska doba zvezd je razlicna od nekaj sto miljonov let do nekaj miljard let. V tem casu bo velika kolicina zvezd imela skoraj natanko enako maso kot nase Sonce. In maso v razponu 1% Sonceve bodo nekatere drzale tudi nekaj sto miljonov let do par miljard, odvisno od razlicnih dejavnikov.

Tak da ta tvoj filter bi lahko bil uporaben le ta trenutek in ne skozi vso zgodovino vesolja (ali vsaj nam vidnega vseolja).

V teh 14 miljardah let (kolkr naj bi bilo vesolje staro) je na miljarde in miljarde in miljarde zvezd imelo enako maso kot Sonce. (seveda tega ne moremo vedet ampak lahko z veliko verjetnostjo trdimo). Ce seveda vzamemo tvojo predpostavko, da mora imeti zvezda tako maso kot Sonce, da se lahko kaj takega zgodi je v tem casu bilo prav toliko moznosti kot je bilo zvezd.
Frontend UI/UX developer

Azrael ::

Thomas govori o železu, ki zvezdo dobro stabilizira.

Železo pri fuziji vodika v helij ne nastaja, je premalo vroče, nastaja šele potem, ko vodika začne zmajkovati, se pravi ob koncu življenja zvezde.

Zato ga mora zvezda imeti že ob nastanku, da bo gorela relativno enakomerno. V Soncu je železa obilo.

Zvezde brez težjih prvin kurijo svoje gorivo zelo hitro in burno in to ni nekaj kar bi dobro delo morebitnemu življenju na morebitnih planetih v takem osončju.
Nekoč je bil Slo-tech.

Lion29 ::

azrael, kako ima lahko zvezda ze ob nastanku zelezo?

kolko jaz vem (seveda vem zelo malo)... dovolj velike zvezde preko svojega zivljenskega ciklusa ratajo bolj masovne, ker se sprva vodik s fuzijo spreminja v helij, helij nato v litij in tako naprej...ce se prav spomnem je najtezja kovina potem v zvezdi zelezo in ob tem ima zvezda premalo pritiska in ostalih sil, da bi s pomocjo fuzije proizvedla kobalt ali se tezke kovine.

no ampak ce potegnemo crto... nikjer ne pise, da mora biti kamniti planet biti ravno toliko oddaljen od svojega sonca kot je nasa Zemlja.. se manj pa da mora tista zvezda imeti taksno maso in taksno sestavo.

Tista zvezda je lahko tudi 2x vecja in tezja, ima 2x vecjo svetilnost.. ta planet pa je lahko tudi 3x bolj oddaljen od nje.. pa lahko je manjsi kot Zemlja, ima lahko drugacen naklon... etc, etc...

Jaz sem mnenja, da so pogoji lahko zelo drugacni kot tej na Zemlji, pa se bo vseeno lahko ravilo zivljenje.... Ze ce pogledamo recimo na Zemlji v kaksnih "nemogocih" pogojih najdemo razlicne oblike zivljenja...


Sicer pa v koncni fazi kaj nam pomeni, ce odkrijemo recimo nek bitja na nekem X planetu, do katerega bomo recimo celo lahko prisli?? Razen tega, da potesimo naso radovednost po mojem zelo malo. Priblizno tolko, kot ce bi sedaj v amazonki odkrili neko novo vrsto ribe.
Frontend UI/UX developer

Azrael ::

Železp, ki je v Soncu, je pepel, ki je ostal od prejšnjih zvezd, ki so zgorele in se razpršile.

Glede velikosti je tako, večja zvezda je, hitreje pokuri gorivo.

Zato preveč odstopanja ne sme biti, ali ti zmanjka časa za evolucijo ali pa imaš planet preblizu zvezde in pokasira preveč nezdravih sevanj iz te zvezde.

Ne vem, čer je dovoljena toleranca zvezde, samo 1% glede na Sonce, vendar je ostalih filtrov še vedno ogromno. Osončje primerno za življenje mora imeti več plinskih orjakov, ustrezen kamniti planet mora biti primerno oddaljen, imeti mora magnetno polje, primerno veliko luno, da ga stabilizira, precej svetlobnih let naokoli ne sme biti nobenega izbruha supernove itd.

Poleg tega, tudi če vse štima, je precej klavrno, če ti vodo na takem planetu onesnaži vulkanizem in ocean naredi takega kot je na luni Europa, visokokoncentrirana kislina.
Nekoč je bil Slo-tech.

Matev ::

železo v soncu nastane ko se lahka jedra zružujejo v vedno večja
ko se združijo v železo in se potem železo združuje med seboj nastanejo nestabilni elementi ki razpadejo v obliki fizije - supernova

sonce ima pa trenutno nekaj železa kot posledica nekoč nastale supernove

jype ::

Matev> železo v soncu nastane ko se lahka jedra zružujejo v vedno večja

Nah. V soncu preko helija ne prideš.

Za železo (in težje kovine) potrebuješ bolj nasilne zvezde.

Matev ::

sonce sem mislil kot tisto kar sveti v osončjih - zvezde kot nekateri pravijo

pri našem lastnem soncu pa do več kot helija ne more priti

Double_J ::

Pomojem bi težko sklepali povprečno število planetov na zvezdo. Zakaj ne blizu nič in zakaj ne blizu 10? Kako naj to vemo?
Dve šivanki...

Thomas ::

Povprečno število planetov na zvezdo je lahko večje od nič samo tam, kjer so prej supernove obogatile medzvedni plin z metali. Včasih ni nobena zvezda imela planeta, zdaj pa vedno več. Na robu galaksije najbrž še vedno praktično nobena.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matev ::

Na robu galaksije najbrž še vedno praktično nobena.


ali an robu vesolja?

...

sicer pa vsako sekundo eksplodira ena supernova v nam znanem vesolju

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matev ()

Thomas ::

Na robu Galaksije je malo metalov. Tam velikih supernov ni bilo, če pa že, so bile preredke, da bi bil tam kaj več kot vodik in helij in ostalo v sledovih.

Mamo pa srečo, z Galaksijo. Izjemno svetla je in težji element se pri nas kar pridno producirajo. Bolj v centru jih je celo preveč. So vsi planetni sistemi kar "prebogati".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Teserakt ::

V temi je bilo nekaj govora o sondah. Kako Neumannove nanosonde spremenijo izgled Galaksije?

BigWhale ::

Evo, zakaj rabimo plinske orjake: http://www.astronomynow.com/news/n0909/...

Saturn je konstantno bombandiran iz vesolja, ...

Lion29 ::

Evo, zakaj rabimo plinske orjake: http://www.astronomynow.com/news/n0909/...

Saturn je konstantno bombandiran iz vesolja, ...


sej ce bi bil skalna orjak bi bilo isto ;)
Frontend UI/UX developer

Thomas ::

Tako velik skakni orjak bi s svojo gravitacijo pritegnil veliko plina in bil potem plinski orjak.

Kako Neumannove nanosonde spremenijo izgled Galaksije?


Če bi jih mi izdelali, bi jih samo z enim namenom. Pretvoriti galaksijo v useware. Nobenih zvezd ki svetijo vnemar in podobnih reči.

Razumno je domnevati, da bi isto delala vsaka zevoluirana civilizacija.

Samo tega ni videti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Double_J ::

Jupiter nima toliko plina, ker bi bil kaj masivnejši od zemlje, ampak ker je bil na pravem mestu.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Thomas ::

Jupiter je 1000 krat masivnejši od Zemlje. V večini solarnih sistemov potem tak planet priroma do znotraj Merkurjeve orbite, pade v sonce. Ker nima Saturna za sabo, da bi ga držal nazaj.

In pri tem povozi vse notranje planete.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Sem mislu da pade v sonce zaradi tega, ker gravitacijski gradient povzroča trenje in toplotne izgube.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Double_J ::

Govorim o samem skalnatem jedru, ki naj bi privleklo plin nase. Samo vseeno piše, da je za 10 earth mass, nekje sem bral samo 2x.

Plina ima tako veliko, ker je bil na ravno pravšnji razdalji od sonca, da ga je zbiral, ne toliko zaradi ogromne skalnate mase.
Dve šivanki...

Thomas ::

Sem mislu da pade v sonce zaradi tega, ker gravitacijski gradient povzroča trenje in toplotne izgube.


Ne. Pade zato, ker njegova gravitacijska šlinga zmeče ves asteroidni pas med njim in soncem ven iz osončja. Zaradi ohranitve gibalne in vrtilne količine in energije, ga vleče v sonce. Če nima za seboj drugega(, tretjega in četrtega v našem primeru) plinskega orjaka.

Potem je njegovo romanje v Sonce nekoliko dolgotrajnejše. Je pa vseeno na tej poti!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

It is located at just the right distance from the sun so that matter (hydrogen, helium, and other gases) that were being blown out of the inner solar system by the solar wind had cooled and slowed down enough that the growing Jupiter was able to capture much of it.
Dve šivanki...

Thomas ::

To vsekakor.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Teserakt ::

Kako Neumannove nanosonde spremenijo izgled Galaksije?



Če bi jih mi izdelali, bi jih samo z enim namenom. Pretvoriti galaksijo v useware. Nobenih zvezd ki svetijo vnemar in podobnih reči.

Razumno je domnevati, da bi isto delala vsaka zevoluirana civilizacija.

Samo tega ni videti.

Se pravi bi s temi sondami obdali zvezde in zbirali energijo? Da pa tega ni videti lahko pomeni, da kake zevoluirane civilizacije ni blizu, ali pa imajo energije v izobilju s kakega drugega vira...

(Jaz sem si nano sonde predstavljal, kot nano vesoljske ladje, s katerimi bi nas nano vesoljci lahko prišli obiskat. Pri tem pa zaradi velikosti ostali nevidni. :) Samo to ne spremeni izgleda vesolja.)

Azrael ::

Ni nujno zbiranje energije, jo ima uran na planetih verjetno dovolj.

Večji problem so nestabilne zvezde, ki grozijo z eksplozijo supernove ali so v stanju nove. Takih reči nočeš v bližini in če imaš pravi tech, boš bombo take sorte razmontiral preden reče bum.

In tega ni opaziti.
Nekoč je bil Slo-tech.

jype ::

Azrael (in Thomas)> In tega ni opaziti.

How can you tell? Šele prvi eksoplanet na katerem lahko stojiš smo zagledali. Pojma nimamo, od kje pridejo GRB. Dark matter? Dark energy? Dajmo se še malo smejat, no.

Thomas ::

Dejansko so astronomi opazovali, če so kje Dysonove sfere - z usewareom obdane zvezde - ki bi oddajale samo v IR.

Nič takega.

Prav tako bi lahko jasno opazili razmontiravanje kakšne zvezde z nano (ali makro) sondami.

Nič takega.

Se pravi ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Se pravi ne vidimo preveč daleč v vesolje. Saj to že vemo.

Thomas ::

Vidimo, vidimo. Po skoraj celi Galaksiji in po drugih. Zelo dobro bi zaznali z usewareom obkroženo zvezdo v IR spektru. Ker je redkost, da seva objekt za eno navadno zvezdo energije v IR spektru.

Ampak tega ni.

Tudi zvezda med razmontiranjem bi bila podpisana v svojem spektru.

Nobena ni taka, od milijard posnetih.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

To spominja na

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: jype ()

Thomas ::

Tebe lahko spominja, a situacija je v resnici taka, da zlahka odkrijemo z današnjo tehnologijo vsako zvezdo v Galaksiji, ki bi oddajala toliko v radarskem spektru, kot oddaja planet Zemlja.

Ampak take zvezde ni.

"Ja kaj pa če nimajo več radarjev?"

Ja, gotovo so se razviti kot so, povlekli v mišje luknje.

Traparija mislit! Prva galaktična civilizacija nima drugega izhoda, kot da pomašina svojo galaksijo (in okolico) - ali pa galaksija pomašina njo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Your imagination is lacking.

Če so znal računat, potem vedo, da se morajo skrivat, dokler niso sposobni požet celega vidnega vesolja, sicer jih lahko uniči konkurenčna civilizacija.

Thomas ::

Najmanj kar je, greš ASAP s svetlobno hitrostjo na vse strani in ne čepiš na enem mestu kot raca za ciljanje.

Your intelligence is lacking.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

jype ::

ASAP? Morda pa pridejo jutri.

Thomas ::

Bodi resen. Kako malo verjetno je to, da pridejo jutri, če jih 4 milijarde let ni bilo, pa nobenih sledov niso pustili za sabo nikjer?

Vse tiste številne civilizacije o katerih govorite. Bi se morala poznati že ena sama, kaj šele mnogo!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Bodi resen. Kako malo verjetno je to, da pridejo jutri, če jih 4 milijarde let ni bilo, pa nobenih sledov niso pustili za sabo nikjer?

Glede na to, kolk vemo, da je vesolje veliko, so lahko že 2 milijardi tu, pa bodo potrebovali še kakšno, da pridejo do nas.

Ta verjetnost je precej večja od tiste, da pridejo jutri.

Thomas ::

Ah, seveda. Da se srečamo čez milijarde let je pa že kar verjetno. Samo do takrat mora biti pa našega Vesolja že vsaj 10^27 kubičnih svetlobnih let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

MrStein ::

Zakaj bi ta sfera zadržala vsa sevanja, _razen_ IR ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

jype ::

Thomas> Ah, seveda. Da se srečamo čez milijarde let je pa že kar verjetno. Samo do takrat mora biti pa našega Vesolja že vsaj 10^27 kubičnih svetlobnih let.

Seveda. Tudi jaz ne pravim, da je veliko civilizacij tam zunaj, da pa verjetnost, da je še kakšna, sploh ni tako zelo majhna - krepko presega nič.

Thomas ::

Zakaj bi ta sfera zadržala vsa sevanja, _razen_ IR ?

Če bi hotela izkoriščati energijo Sonca, je to simple fizikalna posledica tega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matev ::

v vesolju je vsaj ena civilizacija
to smo mi

jype ::

To dejstvo verjetnost, da je še kje kakšna, vsakih dobrih 13 milijard let podvoji.

Matevžk ::

Hm. Neko (hipotetično) primitivno pleme pojma nima, da ga lahko opazujemo v visoki (in vsako leto višji) resoluciji s pomočjo satelitov. Kako torej mi vemo, da če ničesar ne vidimo, res ničesar ni videti? Morda kdo namerno skriva svojo opremo ... In kako vemo, da jih še nismo srečali? Morda sem res preveč gledal znanstveno fantastiko, a možno bi bilo, da imajo Raeljanci prav ... :)
lp, Matevžk

Thomas ::

Treba je razmišljati logično in znanstveno. Kakor daleč že znanost je, boljšega orodja nimamo.

Vemo da smo zevoluirali in vemo, da bi morali tudi drugi, če bi bili, ali če bodo.

Njihova mandatorna strategija je, da se razširijo preden jih prekrijejo drugi. Velike in razvite civilizacije ki se bodo kdaj srečale, pa bodo morale spoštovati neke temeljne principe, ali se izčrpavati v vojni na življenje in smrt.

V svojih akcijah je vsak univerzalni player dokaj determiniran.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Treba upostevati, da evolucija ni prisiljena sproducirati vedno neke velike civilizacije, se inteligence ne. Pa tudi ce jo, pride en killer komet in jo zradira. Kar komplet. Lahko pa tak komet radira ze prej. Za casa alien dinozavrov. Tako kot pri nas. Pa, ce je vecji, tudi bakterije ne prezivijo. Al pa na planet pade kak satelit, al se pa zgodi ledena doba in celotna civilizacija zmrzne, tista ki pa ne jo pa pojedo alien tigri.

Matev ::

zakaj bi sploh potrebovali izvenzemeljsko življenje
že tu na zemlji ga ne poznamo in nimamo pojma kaj imamo

Matthai ::

Thomas - predpostavljaš, da je strategija vsake civilizacije (neomejena) širitev. Nisem povsem prepričan, če ta predpostavka drži vedno...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Thomas ::

Za civilizacijo, ki hoče zasesti Vesolje je nujno, da je ekspanzivna. Sicer noče zasesti Vesolja in ga ne zasede.

In postane ali rudnik atomov za bolj ekspanzivne civilizacije, ali pa je asimilirana - kar je pravzaprav isto.

Da bi recimo od množice hipotetičnih civilizacij v Galaksiji bile vse "pasivne", hkrati pa skozi domačo, planetarno evolucijo so izšle kot zmagovalke, je skrajno neverjetno.

Ponavadi se razmišlja takole: "Če opazijo naše radijske oddaje, nas bodo še minirali!"

Če niso skorojeviči kot mi, jim ni bilo treba čakati na naše oddaje. So videli že kisik v atmosferi hladnega planeta in jim je moralo biti jasno, da se splača ali poslat izvidnico ali mino, že vsaj 100 milijonov let nazaj.

Samo ni noben storil niti tega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matthai ::

Kaj pa če njihovo življenje ne bazira na kisiku?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

BigWhale ::

Za civilizacijo, ki hoče zasesti Vesolje je nujno, da je ekspanzivna. Sicer noče zasesti Vesolja in ga ne zasede.


Mnja, to ve vsak, ki je igral Masters Of Orion. ;) Cim se zabubis in ostanes na svojem planetu ali v svojem osoncju si mrtev ...

... razen ce ti dovolj hitro ne uspe razviti znanosti do maksimuma in raziskati Transhumanizma. Takrat avtomatsko zmagas. :)
1 2
3
4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Odkrit prvi skalnati eksoplanet (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
21411414 (7262) Thomas
»

Kamniti dež

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
122321 (1469) Hackey
»

Odkrit planet z retrogradno orbito

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
73849 (2079) r0ker
»

Francija se pripravlja na izstrelitev satelita COROT (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
15410184 (8007) Thomas
»

Prihajajo novi učbeniki

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
162482 (2482) CaqKa

Več podobnih tem