Novice » Znanost in tehnologija » Odkrit prvi skalnati eksoplanet
noraguta ::
Vladujoča predpostavka celotno 20. stoletje je bila, da Zemlji podobnih planetov mrgoli.
Verjetnost, da nekaj milijard let obdržiš na površini TEKOČO vodo, pa je zelo majhna.
Malo manjše ali malo večje Sonce, pa to že ni mogoče. Ni velike Lune, pa spet ni mogoče. Manj kot dva plinasta orjaka, pa to spet ni mogoče.
ja sam osončij je kot bolh na psu
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Premalo. Premalo, da bi bil kakšen planet v (vidnem) Vesolju z naravnim kitajskim zidom okoli ekvatorja, naprimer.
Tekoča voda na površju milijarde let, je pa nekaj toliko extraordinaire, kot bi bil "naravni kitajski zid okoli ekvatorja". Več ali manj.
Tekoča voda na površju milijarde let, je pa nekaj toliko extraordinaire, kot bi bil "naravni kitajski zid okoli ekvatorja". Več ali manj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
LordPero ::
Se opravičujem za prejšni post, nevem kam je šla prej obstoječa struktura.
@Thomas: Kako velike šanse misliš oz. kako podoben misliš?
In kako veš za tisti premalo? Kako točno oceniš verjetnost vode na planetu (površju, kar spet ni nujnost, ampak se očitno gre tukaj za res zelo zelo ali celo popolnoma ravno tak planet kot je zemla)? Ker imho statistike o številu planetov pač nimamo, imamo pa ocene o številu sončnih sistemov in se lahko samo zaradi velikosti te številke vidi, kake so številke obstoja za določene verjetnosti (enostavno, pač 1% od vsega je taka in taka količina).
Sicer pa razumem, da rata metodičen problem časa tukaj, ali je debata ali govorimo kolk jih obstaja sedaj, kolk jih sam mi lahko zaznamo (pač naš časovni okvir ko svetloba z njih pada k nam) ali nasploh v celi zgodovini (mogoče z omejitvijo do 'sedaj').
@BigWhale: Kako veš kako je veliko vesolje? Ker tudi če ni neskončno, velja večina stvari k sm jih napisu z zelo veliko statistično verjetnostjo. Ampak vseeno, pametni folki se sprašujejo o končnosti oz. neskončnosti vesolja.
@Dr_M: Ja, sem mislil samo glede obstoja, ne glede našega tja ita (izteme: ko smo glih pr tem, tudi sam par ly je ali relativno predaleč ali pa sploh ne, ker zaenkrat ZF kaže, da bi mi kot ljudje z opremo v enem kosu lahko potovali od A do B ali povprečno z nadsvetlobno (teleport, wormhole, warp etc.) ali za z zelo močno pod svetlobno hitrostjo (problem pospeševanja in ustavljanja)).
@WarpedOne: Zakaj 14 miljard? Sem napisal, da je nekje 46 miljard let v vsako smer (fotoni lahko potujejo z največ svetlobno hitrostjo, kar pa ni nujno da od točke A do B ne morejo prepotovati hitreje!!).
@Thomas: Kako velike šanse misliš oz. kako podoben misliš?
In kako veš za tisti premalo? Kako točno oceniš verjetnost vode na planetu (površju, kar spet ni nujnost, ampak se očitno gre tukaj za res zelo zelo ali celo popolnoma ravno tak planet kot je zemla)? Ker imho statistike o številu planetov pač nimamo, imamo pa ocene o številu sončnih sistemov in se lahko samo zaradi velikosti te številke vidi, kake so številke obstoja za določene verjetnosti (enostavno, pač 1% od vsega je taka in taka količina).
Sicer pa razumem, da rata metodičen problem časa tukaj, ali je debata ali govorimo kolk jih obstaja sedaj, kolk jih sam mi lahko zaznamo (pač naš časovni okvir ko svetloba z njih pada k nam) ali nasploh v celi zgodovini (mogoče z omejitvijo do 'sedaj').
@BigWhale: Kako veš kako je veliko vesolje? Ker tudi če ni neskončno, velja večina stvari k sm jih napisu z zelo veliko statistično verjetnostjo. Ampak vseeno, pametni folki se sprašujejo o končnosti oz. neskončnosti vesolja.
@Dr_M: Ja, sem mislil samo glede obstoja, ne glede našega tja ita (izteme: ko smo glih pr tem, tudi sam par ly je ali relativno predaleč ali pa sploh ne, ker zaenkrat ZF kaže, da bi mi kot ljudje z opremo v enem kosu lahko potovali od A do B ali povprečno z nadsvetlobno (teleport, wormhole, warp etc.) ali za z zelo močno pod svetlobno hitrostjo (problem pospeševanja in ustavljanja)).
@WarpedOne: Zakaj 14 miljard? Sem napisal, da je nekje 46 miljard let v vsako smer (fotoni lahko potujejo z največ svetlobno hitrostjo, kar pa ni nujno da od točke A do B ne morejo prepotovati hitreje!!).
LordPero
Thomas ::
Kako velike šanse misliš oz. kako podoben misliš?
Dovolj podoben, da voda niti vsa ne zamrzne, niti vsa ne izhlapi, milijarde let.
To je pa ZELOOO težko, a kot vidimo se vsaj enkrat je zgodilo. Morda še kdaj, a pretirano velikokrat se ni moglo v recimo 100 milijardah galaksij.
Kot je tudi 100 milijard galaksij premalo, da bi se velikokrat zgodil recimo petkratni asteroidski trk. Pet asteroidov, vsak med 1 km in 2 km premera se trčijo tako, da že preden se prva dva uparita, je že tretji, četrti in peti kolajdal, vsak prišel iz svojega ogla.
Tudi to je tako malo verjeten dogodek, da ne moreš reči "to se v tako velikem Vesolju pogosto dogaja". Se ne, sorry.
Gabaridi za milijarde let vodnat planet, so pa tudi zelo ozki. Zelo, zelo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
LordPero ::
Ja, sm prej hotu še glih napisat oceno, da je vsaj nekje 10 000 000 000 000 000 planetov (in 10^21 zvezd & najmajn kake 100 miljard galaksij v vidnem vesolju).
In nevem no, glede na količino mase se meni ne zdi to nek tako neverjeten dogodek kot tebi.
Hehe, imho tudi ti tega niti na cca ne veš kako pogosto (veš kolk je šele raznih majnših, ledenih in skalnatih teles, če je sam za 22 nul zvezd?), sam recimo zelo nepogosto bi bilo npr. da se spomnatno nek človek razstavi na zemli in popolnoma ponesreči v isti kompoziciji postavi na Marsu :).
In nevem no, glede na količino mase se meni ne zdi to nek tako neverjeten dogodek kot tebi.
Tudi to je tako malo verjeten dogodek, da ne moreš reči "to se v tako velikem Vesolju pogosto dogaja". Se ne, sorry.
Hehe, imho tudi ti tega niti na cca ne veš kako pogosto (veš kolk je šele raznih majnših, ledenih in skalnatih teles, če je sam za 22 nul zvezd?), sam recimo zelo nepogosto bi bilo npr. da se spomnatno nek človek razstavi na zemli in popolnoma ponesreči v isti kompoziciji postavi na Marsu :).
LordPero
Zgodovina sprememb…
- spremenil: LordPero ()
Thomas ::
veš kolk je šele ranih majnših, ledenih in skalnatih teles, če je sam za 22 nul zvezd?
Reciva, 10^25 ali pa kar 10^26, da bo mir.
Premalo za pogoste petkratne trke asteroidov s po km in več.
Ni point zdej ravno koliko, a hitro je verjetnost tako majhna, da se nekaj zgodi na manj kot na 10^30 let enkrat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
BigWhale ::
No glej pero, gremo od zacetka.
Najprej potrebujes galaksijo podobne oblike kot je nasa. Jih je nekaj. Potem potrebujes osoncje na robu galaksije. Potem mora imeti to osoncje nekaj plinastih velikanov in kamniti planet na primerni radalji od zvezde. Vedeti moras, da za vodo potrebujes planet s povprecno temperaturo kakih 15 stopinj celzija, ki pa mora biti precej enakomerno porazdeljena. Nic ti ne pomaga, ce imas planet, ki se podnevi segreje na 250 stopinj ponoci se pa ohladi na -220 stopinj. Zaradi tega je dobro, da os planeta ni pravokotna na eklipticno ravnino.
Se ti tak sistem zdi precej pogost?
No, potem je potrebno se dodati, da mora imeti planet eno precej veliko luno, ki bo povzrocala ustrezno plimovanje. Pa vsake toliko casa mora kak asteroid trescit v ta planet.
Potem pa mogoce dobis ustrezne pogoje za nastanek zivljenja.
Pa ce najdes v celem vesolju milijardo taksnih planetov. Potem jih moras se spustiti skozi ustrezni filter s katerim preveris moznosti, da se na takem planetu ustvari zivljenje.
Najprej potrebujes galaksijo podobne oblike kot je nasa. Jih je nekaj. Potem potrebujes osoncje na robu galaksije. Potem mora imeti to osoncje nekaj plinastih velikanov in kamniti planet na primerni radalji od zvezde. Vedeti moras, da za vodo potrebujes planet s povprecno temperaturo kakih 15 stopinj celzija, ki pa mora biti precej enakomerno porazdeljena. Nic ti ne pomaga, ce imas planet, ki se podnevi segreje na 250 stopinj ponoci se pa ohladi na -220 stopinj. Zaradi tega je dobro, da os planeta ni pravokotna na eklipticno ravnino.
Se ti tak sistem zdi precej pogost?
No, potem je potrebno se dodati, da mora imeti planet eno precej veliko luno, ki bo povzrocala ustrezno plimovanje. Pa vsake toliko casa mora kak asteroid trescit v ta planet.
Potem pa mogoce dobis ustrezne pogoje za nastanek zivljenja.
Pa ce najdes v celem vesolju milijardo taksnih planetov. Potem jih moras se spustiti skozi ustrezni filter s katerim preveris moznosti, da se na takem planetu ustvari zivljenje.
LordPero ::
Hja, uredu če tako praviš, meni se ne zdi to tako nizko verjetno, da pač jih ne bi blo neki, ampak naprej pač več nimava argumentov :).
whale: Verjetno prav vsega tistega ne rabiš (si opisal samo nastanek našega planeta). Ampak ja, razumem point, samo moje mnenje je pač, da se jih mora kar nekaj takih ponoviti.
whale: Verjetno prav vsega tistega ne rabiš (si opisal samo nastanek našega planeta). Ampak ja, razumem point, samo moje mnenje je pač, da se jih mora kar nekaj takih ponoviti.
LordPero
Zgodovina sprememb…
- spremenil: LordPero ()
noraguta ::
Premalo. Premalo, da bi bil kakšen planet v (vidnem) Vesolju z naravnim kitajskim zidom okoli ekvatorja, naprimer.
Tekoča voda na površju milijarde let, je pa nekaj toliko extraordinaire, kot bi bil "naravni kitajski zid okoli ekvatorja". Več ali manj.
samo pojavnost še vedno preverjamo z eksperimenti, tkole na pamet sva lohk brihtna, če pa kdo še mal pobrska z senzoriko po Prostoru pa tud ni greh.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Sej nej kar brskajo. Ampak odkrivajo to, kar trdiva z BW in kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem, vladajčim do zadnjih let. Ki se ga večina še drži.
Ko smo začeli tele SETI debate 10 let nazaj, sem jaz vedno trdil, da življenje v Vesolju je SILAAA redko, če nismo kar edini. Ali še kakšni kje.
Seveda nisem bil prvi ki je kaj takega trdil, nikakor ne. Zastopal sem teh 10 let neko manjšinjsko mnenje, ki se je v tem času potrdilo, kolikor le poskusov so napravili.
Kdo pa je 10 let nazaj trdil, da koncentrična osončja da so redka.
Potem smo odkrili sama ekscentrična, kjer ni za živet.
Rare Earth hipoteza je očitno odlična.
Ko smo začeli tele SETI debate 10 let nazaj, sem jaz vedno trdil, da življenje v Vesolju je SILAAA redko, če nismo kar edini. Ali še kakšni kje.
Seveda nisem bil prvi ki je kaj takega trdil, nikakor ne. Zastopal sem teh 10 let neko manjšinjsko mnenje, ki se je v tem času potrdilo, kolikor le poskusov so napravili.
Kdo pa je 10 let nazaj trdil, da koncentrična osončja da so redka.
Potem smo odkrili sama ekscentrična, kjer ni za živet.
Rare Earth hipoteza je očitno odlična.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
vidva lahko svojo religijo oznanjata , dejstva jo lahko potrdijo al ovržejo , dotedaj pač predvidevata.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Lion29 ::
ok... ta debata je predmetna, ce se vzame za predpostavko, da je za zivljenje potrebna voda.
strinjam se, da bi bil planet podoben Zemljinemu sila redek... ampak sem preprican, da lahko razlicne oblike zivljenja nastanejo tudi v precej razlicnih pogojih kot so na Zemlji in ni nujno potrebna voda...
zaenkrat lahko samo spekuliramo
strinjam se, da bi bil planet podoben Zemljinemu sila redek... ampak sem preprican, da lahko razlicne oblike zivljenja nastanejo tudi v precej razlicnih pogojih kot so na Zemlji in ni nujno potrebna voda...
zaenkrat lahko samo spekuliramo
Founder and CTO @ Article-Factory.ai
Thomas ::
Zakaj bi bila nuja ravno voda in osnova živih bitij ogljik ?
Naj bo pa Si, namest C. A ne boš naredil Si DNA ekvivalenta. Še bencin ekvivalenta ne. Edina kompleksna kemija je ogljikova, druge so bol enostavne. Daljše molekule na bazi Si - niso stabilne.
Kemija JE znanost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
Zakaj bi bila nuja ravno voda in osnova živih bitij ogljik ?
Naj bo pa Si, namest C. A ne boš naredil Si DNA ekvivalenta. Še bencin ekvivalenta ne. Edina kompleksna kemija je ogljikova, druge so bol enostavne. Daljše molekule na bazi Si - niso stabilne.
Kemija JE znanost.
po sove pa priznavaš "inteligenco" na siliciju. bug or feature? al silicij nujno nuca vodo da je brihten?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
al silicij nujno nuca vodo da je brihten?
Kar vidimo ja. Kasneje morda silicij lahko obračuna z ogljikom, sam pa težko zevoluira do brihtnosti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
al silicij nujno nuca vodo da je brihten?
Kar vidimo ja. Kasneje morda silicij lahko obračuna z ogljikom, sam pa težko zevoluira do brihtnosti.
ja kar vidimo .... , vidmo glih tok brihtnega silicija po vesolju kot vode, sam to ne dokazuje kaj dost. komej en velikanski "kamen" vidmo kje šele vodo.še na mars smo sonde pošiljal ,da smo bli ziher o vodi.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Na Mars so sonde poslali iskat fosile.
Niso našle (niti) vode.
Niso našle (niti) vode.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
ja nevem no tomas če jo nekaj najdejo v atmosferi ,nekaj pa na tleh, kaj naj rečem? a si slučajno padu u krono sinklastični infibulum , da si tako prepričan o svojih izjavah?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Če nisi prepričan o svojih izjavah, misliš da so zaradi tega kaj bolj verjetne?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
ja nevem kje si ti tako prepričan o parametrih kateri so potrebni za ostoj vode na nezemeljskih planetih? da so našli vodo na marsu boša pa mogoče naš3l celo na netu?
če si ti geocentrični pristaš vode te ne kvalificira nič bolje. ampak bojda , so celo našli sledove vode na marsu.
Če nisi prepričan o svojih izjavah, misliš da so zaradi tega kaj bolj verjetne?
če si ti geocentrični pristaš vode te ne kvalificira nič bolje. ampak bojda , so celo našli sledove vode na marsu.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
Thomas ::
Zmrznjena voda je tudi na kometih. Plinasta v interzvezdnem prostoru.
Rabimo tekočo. Marsovci bi jo tud, a jih ni.
Rabimo tekočo. Marsovci bi jo tud, a jih ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
Zmrznjena voda je tudi na kometih. Plinasta v interzvezdnem prostoru.
Rabimo tekočo. Marsovci bi jo tud, a jih ni.
eh je cajt ko je voda rada zmrznjena , je pa tud cajt ko je rada tekoča, vsaj jaz si tko predstavljam ,, sicer me ne tangira kaj dost dokler me ta zeleni ne nadlegujejo.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Thomas ::
Stalno tekočo vodo rabš, da poteka življenje na bazi ogljika.
Druge baze so še manj verjtne.
Druge baze so še manj verjtne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
ja nucaš jo, so what cajta je v vesolju dost, za formiranje molekul pa očitn ne nucaš infibuluma. možno je , da smo mal poseni , ako trdiš pa da smo izjemni mogoče , mogoče ...., vsaj meni pa ni prav verjetno. niti neverjetno, če vzamem trezen razmislek v zakup. je pa vse skupaj precej jalovo metanje semena po ssenu.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
MrStein ::
BigWhale:
Najprej so rekli, da ni planetov tam zunaj.
Pol so rekli, da ni skalnatih planetov.
Pol so rekli, da ni planetov, kot Zemlja.
Pol so rekli...
Jaz tu vidim vzorec ;)
Thomas:
A nima Saturn neke vrste naravni kitajski zid okoli ekvatorja ? ;)
Matthai:
Ojoj, spet tile fanatiki ! ;)
(jaz sem uporabil smajli)
En skalnat planet se ne pomeni nicesar. Stavim, da jih je se polno naokrog, zemelj po drugi strani pa ni polno naokrog.
Najprej so rekli, da ni planetov tam zunaj.
Pol so rekli, da ni skalnatih planetov.
Pol so rekli, da ni planetov, kot Zemlja.
Pol so rekli...
Jaz tu vidim vzorec ;)
Thomas:
Tekoča voda na površju milijarde let, je pa nekaj toliko extraordinaire, kot bi bil "naravni kitajski zid okoli ekvatorja". Več ali manj.
A nima Saturn neke vrste naravni kitajski zid okoli ekvatorja ? ;)
Matthai:
BigWhale, a na boga si pa pozabil?
Ojoj, spet tile fanatiki ! ;)
(jaz sem uporabil smajli)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BigWhale ::
BigWhale:
En skalnat planet se ne pomeni nicesar. Stavim, da jih je se polno naokrog, zemelj po drugi strani pa ni polno naokrog.
Najprej so rekli, da ni planetov tam zunaj.
Pol so rekli, da ni skalnatih planetov.
Tega ni nobeden rekel ...
Pol so rekli, da ni planetov, kot Zemlja.
Tudi tega ne ce bi pozorno prebral (vsaj jaz ne).
Pol so rekli...
V bistvu s(m)o rekli samo to, da so moznosti za to mizerno majhne, sploh, da bi bilo teh planetov miljone milijard, kot se je nekdo zgoraj izrazil. Takih planetov je prgisce, ce bi jih bilo toliko, potem bi imeli se kaksnega v nasem osoncju.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
T-h-o-r ::
obstaja velika verjetnost, da je človek edino živo bitje
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
Matev ::
obstaja velika verjetnost, da je človek edino živo bitje
a parameciji pa niso živo bitje?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matev ()
Thomas ::
Najprej so rekli, da ni planetov tam zunaj.
Pol so rekli, da ni skalnatih planetov.
Pol so rekli, da ni planetov, kot Zemlja.
Narobe! Rekli so - še 20 let nazaj je bilo to prevladujoče mnenje - da je v Galaksiji milijon civilizacij. Planetov podobnih Zemlji pa še več.
Potem se je izkazalo, da so vsi vidni planeti popolnoma čudni. Celo osončja, ne samo planeti. Zemlja je zelo redka do unikatna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
BW - pozabil si še na magnetizem. Planet z vodo mora imeti v jedru tudi močen magnet, če ne vodik kar hitro uide v vesolje, kisik pa se veže z raznoraznimi kamni. Kot na Marsu.
Vse je za neki dobr!
Zgodovina sprememb…
- odbrisalo: gzibret ()
Thomas ::
Planet z vodo mora imeti v jedru tudi močen magnet, če ne vodik kar hitro uide v vesolje, kisik pa se veže z raznoraznimi kamni. Kot na Marsu.
Zelo pomembna zadeva! Voda ne sme biti ne zmrznjena, ne plinasta in ne razstavljena. Tako je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Azrael ::
Drakova enačba beliverjem v Star Trek Universe, vedno bolj nasportuje, čeprav je bila na začetku gonilo te zamisli.
Žal ali na srečo Rare Earth hipoteza, se kaže kot odlična.
Žal ali na srečo Rare Earth hipoteza, se kaže kot odlična.
Nekoč je bil Slo-tech.
Brane2 ::
Dobro, a so že podane bistveni koeficienti te enačbe ali novi podatki niso dovolj za to ?
Iz ST mi je ostalo nekje, da naj bi bilo v naši galaksiji nekje 3700 civilizacij.
Tudi če so se zmotili za faktor 100, 20dB pogreška za sci-fi ni tako veliko...
Iz ST mi je ostalo nekje, da naj bi bilo v naši galaksiji nekje 3700 civilizacij.
Tudi če so se zmotili za faktor 100, 20dB pogreška za sci-fi ni tako veliko...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Thomas ::
Ena civilizacija ki rodi Neumannove nanosonde je že dovolj, da se v temelju spremeni izgled Galaksije. Pa ni videti nič.
Če bi bilo 3700 civilizacij, bi vsaj nekatere to vedele in potegnile svojo šahovsko potezo prve. Nekatere morda tudi ne, toda te kar odštejmo.
Če bi bilo 3700 civilizacij, bi vsaj nekatere to vedele in potegnile svojo šahovsko potezo prve. Nekatere morda tudi ne, toda te kar odštejmo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
TESKAn ::
Ena civilizacija ki rodi Neumannove nanosonde je že dovolj, da se v temelju spremeni izgled Galaksije. Pa ni videti nič.
Glede na oddaljenost galaksij se mi zdi, da to, da v vsem času, kar kukamo v vesolje nismo opazili ničesar, pravzaprav pričakovano. Če imaš tisoč svetlobnih let stran napredno civilizacijo, ki je v tisoč letih se razvila od parnega stroja do nanosond (recimo da so tisoč let pred nami), boš prvi "blip" od njih zaslišal ravno, ko se bodo (po Thomasovo) uploadali.
Kar hočem rečt je da je vesolje fuckin' huge in odsotnost signalov ne pomeni, da se je v vsem vesolju, v tisočih galaksijah življenje razvilo samo na malem zelenem planetku v naši.
Je pa prepričevanje v eno ali drugo stran bolj verska vojna, kot karkoli drugega. Kako boš dokazal ali ovrgel obstoj civilizacije, ki je danes poslala prvi "blip" v vesolje s svojega 1000 svetlobnih let oddaljenega planeta? Ne boš.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
Sem že večkrat odgovoril na to vprašanje, samo bom spet.
Če prideš v Nevadi na avtobusno postajo, kjer avtobus odpelje 1 krat na teden, kako verjetno je, da ga boš srečal na sekundo natančno.
Zelo malo, recimo da proti 100000. Taka nekako je verjetnost za istočasnost dveh edinih civilizacij Galaksije. Da sta obe tako blizu skupaj rojeni. kaj šele za več prvih, tako blizu skupaj.
Galaksijo sonda preleti v 100 000 letih, Galaksija pa je 100 000 krat starejša. Godna za življenje, če je to common, pa vsaj 10 000 krat toliko. Prej očitno nikogar, a zdaj bomo pa prileteli kar na kup?
Če prideš v Nevadi na avtobusno postajo, kjer avtobus odpelje 1 krat na teden, kako verjetno je, da ga boš srečal na sekundo natančno.
Zelo malo, recimo da proti 100000. Taka nekako je verjetnost za istočasnost dveh edinih civilizacij Galaksije. Da sta obe tako blizu skupaj rojeni. kaj šele za več prvih, tako blizu skupaj.
Galaksijo sonda preleti v 100 000 letih, Galaksija pa je 100 000 krat starejša. Godna za življenje, če je to common, pa vsaj 10 000 krat toliko. Prej očitno nikogar, a zdaj bomo pa prileteli kar na kup?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
Jaz bom pa rekel, da pa morda zemlje niti niso tako redke. Sedaj ne bom trdil, da je na vseh življenje, ampak trdim pa, da je marsikje tekoča voda.
Prvič, zvezde, podobne soncu niso takšna redkost. Drugič, naravni dinamio oz. magnetizem tudi ni redkost, celo ne v našem osončju. Sonce ga ima, Zemlja ga ima, Mars ga je imel oz. ga ima še danes, ampak zelo šibkega, Jupiter ga ima, prav tako Saturn, Uran in Neptun, čeprav so to plinasti orjaki.
Zakaj pa je kamnitih planetok IMO kar nekaj? Zato, ker se material iz plinastega oblaka, iz katerega nastane zvezda, diferencira. Težji elementi (Si, Al, U, Fe, Ni, Cr itd...) se zberejo bližje zvezdi, lažji elementi (H, O, He...) pa bolj na obrobju meglice, kar je ni asimiliralo sonce. Za ovoj lažjih oz. lahkohlapnih prvin okoli kamnitih gmot pa poskrbijo kometi, ki prinašajo te zadeve v notranjost sistema.
Sicer pa tudi sami planeti grejo skozi neko stopnjo diferenciacije, kjer težje zadeve potonejo v jedro, lažje pa splavajo na površje. In ker vemo, da železa in niklja ni tako malo v vesolju, v veliki gmoti pa potone na dno, potem nas ne sme čudit, da je magnetizma v bistvu kar precej veliko.
Sedaj rabimo le še nek zabačen kos neke meglice ali galaksije, da ni preveč supernov in raznih šrapnelov, ravno prav oddaljeno orbito in smo tu.
Kar pa se vode tiče, je pa tako, da jo je v vesolju ogromno. Vodik je tako ali tako najpogostejši element, kisika pa tudi nikjer ne manjka.
Sej ne trdim, da je na teh zemljah življenje, trdim pa, da planetov podobnih zemlji mislim da le ni tako malo. Če pa je planet malo večji, potem pa imamo za tekočo vodo itak večji temperaturni razpon, saj je lahko voda tekoča ob primernem tlaku tudi pri več kot 300 stopinjah C.
No, če je to prijazen planet pa je spet drugo vprašanje...
Prvič, zvezde, podobne soncu niso takšna redkost. Drugič, naravni dinamio oz. magnetizem tudi ni redkost, celo ne v našem osončju. Sonce ga ima, Zemlja ga ima, Mars ga je imel oz. ga ima še danes, ampak zelo šibkega, Jupiter ga ima, prav tako Saturn, Uran in Neptun, čeprav so to plinasti orjaki.
Zakaj pa je kamnitih planetok IMO kar nekaj? Zato, ker se material iz plinastega oblaka, iz katerega nastane zvezda, diferencira. Težji elementi (Si, Al, U, Fe, Ni, Cr itd...) se zberejo bližje zvezdi, lažji elementi (H, O, He...) pa bolj na obrobju meglice, kar je ni asimiliralo sonce. Za ovoj lažjih oz. lahkohlapnih prvin okoli kamnitih gmot pa poskrbijo kometi, ki prinašajo te zadeve v notranjost sistema.
Sicer pa tudi sami planeti grejo skozi neko stopnjo diferenciacije, kjer težje zadeve potonejo v jedro, lažje pa splavajo na površje. In ker vemo, da železa in niklja ni tako malo v vesolju, v veliki gmoti pa potone na dno, potem nas ne sme čudit, da je magnetizma v bistvu kar precej veliko.
Sedaj rabimo le še nek zabačen kos neke meglice ali galaksije, da ni preveč supernov in raznih šrapnelov, ravno prav oddaljeno orbito in smo tu.
Kar pa se vode tiče, je pa tako, da jo je v vesolju ogromno. Vodik je tako ali tako najpogostejši element, kisika pa tudi nikjer ne manjka.
Sej ne trdim, da je na teh zemljah življenje, trdim pa, da planetov podobnih zemlji mislim da le ni tako malo. Če pa je planet malo večji, potem pa imamo za tekočo vodo itak večji temperaturni razpon, saj je lahko voda tekoča ob primernem tlaku tudi pri več kot 300 stopinjah C.
No, če je to prijazen planet pa je spet drugo vprašanje...
Vse je za neki dobr!
donfilipo ::
Če bi bilo zemelj veliko, je to po eni slabo znamenje. Če smo trezni, vemo da Star Treki in Star Warsi ne prednjačijo pred zgodbami o Harryu Potterju. SETI in radio astronomi, bi kak znak morda le morali zaznati. Razen seveda, če od par miljonov spermijev civilizacij, preživi le ena in doseže naslednjo stopnjo. Potem smo pa na hudi tomboli:) Bolj optimistično je 'ugotoviti', da so zemlje redke. Ali se vprašati po juretovi karikaturi ali res sploh že znamo komunicirati. No če verjamemo bibliji smo edini. In na nas je ljubi bog položil vse karte. Jaka muda:) Če pa vprašam idola druga Tita? Pravi: 'Ma ima tu bratskih civilizacija daleko razumeš, ali nekako mi svojim unutrašnjim tekobama vrlo težko do njih dopiremo':) V tem primeru takole gledano desnica pravi: yes we are alone so we must, levica pa: no we can not, and we are not alone. Kake jake špekulacije:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
becomes revolutionary act. Orwell
Thomas ::
gzibret ... zvezde tipa SONCE so ZELO redke. Dveh še nismo videli. Pa ne picajzlam, da bi morala biti tadruga nerealno podobna, sploh ne. A že 1% večja ali manjša masa, pomeni drastično razliko v posledicah za planetni sistem.
donfilipo ... good post!
donfilipo ... good post!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
Rahlo OT vprašanje: je že kdo stuhtal model nastanka osončja ki razloži nastanek plinastih IN kamnitih planetov? Nazadnje ko sm gledal je blo ali ali.
Zbogom in hvala za vse ribe
LordPero ::
V bistvu s(m)o rekli samo to, da so moznosti za to mizerno majhne, sploh, da bi bilo teh planetov miljone milijard, kot se je nekdo zgoraj izrazil. Takih planetov je prgisce, ce bi jih bilo toliko, potem bi imeli se kaksnega v nasem osoncju.
To je popolnoma napačna domneva oz. zaključek. Podobno kot če imaš ti pred sabo dve žuželki, ena ma 1g, druga ma 1,1g in zaključiš, da sigurno ne obstaja žuželka z več kot 1,1g.
Narobe! Rekli so - še 20 let nazaj je bilo to prevladujoče mnenje - da je v Galaksiji milijon civilizacij. Planetov podobnih Zemlji pa še več.
Ti govoriš od ZF . Mislm, da noben u znanosti ni domneval nič takega.
Ena civilizacija ki rodi Neumannove nanosonde je že dovolj, da se v temelju spremeni izgled Galaksije. Pa ni videti nič.
Hm, mislim, da še nismo vidli površine planeta izven našega osončja, ne?
Sicer pa ob predstavljeni verjetnosti (1 od 3700 v celi galaksiji) se mi ne zdi to nekaj, kar bi bila velika verjetnost, da bi mi opazli (upoštevi timeline).
Aja, pa glede busa in Nevade -velika poanta te zgodbe je, da imamo alternative busu enkrat na teden (letala, helikopterje, avtomobile etc, da ne omenjam kart, GPSa etc).
Moje mnenje je še vedno zelo podobno gzibreteumu.
In podobno kot za skalnate planete nekako nimamo nekega statistično uporabnega vzorca, koliko je zvezd podobni naši (pač, mi poznamo majn kot 1000 zvezd, ne (napol ugibam)?)
Sicer pa, kar mi kličemo life je v določenih pogojih dokaj normalna posledica (med drugim so hipoteze, da se je tudi na Zemlji life parkrat restartal oz. nanovo naredi (na novo!)).
@WarpedOne: Hm, neki sem bral o tem, ker mamo par različnih hipotez o našem osončju, bom proval poiskat vir.
LordPero
Thomas ::
je že kdo stuhtal model nastanka osončja ki razloži nastanek plinastih IN kamnitih planetov?
Kolikor vem, je največja težava trenutno opravičiti dva plinska orjaka. Oziroma v našem primeru celo 4. Je pa to nujni pogoj, da plinski orjak ne odmigrira (prehitro) v Sonce in povozi notranje planete ko avto kure.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
> gzibret ... zvezde tipa SONCE so ZELO redke. Dveh še nismo videli. Pa ne picajzlam, da bi morala biti tadruga nerealno podobna, sploh ne. A že 1% večja ali manjša masa, pomeni drastično razliko v posledicah za planetni sistem.
Kako ne. Od 22.000 zvezd, katerim so izmerili spektralne lastnosti sevanja in svetilnost jih je kar nekaj v območju, kjer se nahaja tudi naše sonce.
Kako ne. Od 22.000 zvezd, katerim so izmerili spektralne lastnosti sevanja in svetilnost jih je kar nekaj v območju, kjer se nahaja tudi naše sonce.
Hertzsprung-Russllov diagram
vir: WikipediaVse je za neki dobr!
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Matev ::
mogoče so pa pred več kot 14 milijardami leti
obstojale stvari ki si jih ne znamo razložiti
obstojale stvari ki si jih ne znamo razložiti
BigWhale ::
Pred ~14 milijardami let ni bilo nic. Tudi pojem casa ni obstajal. Vse skupaj je bil en unreferenced pointer.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Nasin najnovejši lovec na planete začenja svoje poslanstvoOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4709 (3988) | klinker |
» | NASA odkrila prvi Zemlji podoben planetOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 16189 (12153) | jest10 |
» | Odkrit prvi skalnati eksoplanet (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 16027 (11875) | Thomas |
» | Kamniti dežOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 3012 (2160) | Hackey |
» | Francija se pripravlja na izstrelitev satelita COROT (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13730 (11553) | Thomas |