vir: Wikipedia
TESS je v času od izstrelitve prestal številne teste svojih sistemov, med drugim je švistnil mimo lune in pred dobrim mesecem dni na zemljo poslal tudi svojo prvo fotografijo. Na njej je 200.000 najsvetlejših zvezd na našem nebu, ki so njegovo potencialno lovišče, po čemer se tudi najbolj razlikuje od Keplerja. Slednji je imel namreč precej ozko vidno polje. Bo pa TESS podobno kot njegov predhodnik svoje raziskovanje izvajal prek spremljanja majhnih svetlobnih zatemnitev, ki se zgodijo, ko planet med kroženjem okoli svoje zvezde prečka vidno polje med zvezdo in teleskopom. To bo počel s pomočjo štirih kamer z ločljivostjo 16,8 megapik, ki so jih posebej zato skonstruirali na MIT.
TESS bo prve zaresne podatke svojih opazovanj poslal domov v avgustu, nato pa redno poročal vsakih 13 in pol dni. Najprej se bo osredotočil na zvezde, ki jih z zemlje vidimo z južne poloble, v letu 2019 pa se bo posvetil še tistim s severne. Njegova zanimivejša odkritja bo kasneje podrobneje raziskal prihajajoči (in zamujajoči) vesoljski teleskop imenovan po Jamesu Webbu, drugemu šefu Nase po vrsti, ki je agencijo vodil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.