Odkrit prvi skalnati eksoplanet

Premalo. Premalo, da bi bil kakšen planet v (vidnem) Vesolju z naravnim kitajskim zidom okoli ekvatorja, naprimer.

Tekoča voda na površju milijarde let, je pa nekaj toliko extraordinaire, kot bi bil "naravni kitajski zid okoli ekvatorja". Več ali manj.

Kako velike šanse misliš oz. kako podoben misliš?

Dovolj podoben, da voda niti vsa ne zamrzne, niti vsa ne izhlapi, milijarde let.

To je pa ZELOOO težko, a kot vidimo se vsaj enkrat je zgodilo. Morda še kdaj, a pretirano velikokrat se ni moglo v recimo 100 milijardah galaksij.

Kot je tudi 100 milijard galaksij premalo, da bi se velikokrat zgodil recimo petkratni asteroidski trk. Pet asteroidov, vsak med 1 km in 2 km premera se trčijo tako, da že preden se prva dva uparita, je že tretji, četrti in peti kolajdal, vsak prišel iz svojega ogla.

Tudi to je tako malo verjeten dogodek, da ne moreš reči "to se v tako velikem Vesolju pogosto dogaja". Se ne, sorry.

Gabaridi za milijarde let vodnat planet, so pa tudi zelo ozki. Zelo, zelo.

veš kolk je šele ranih majnših, ledenih in skalnatih teles, če je sam za 22 nul zvezd?

Reciva, 10^25 ali pa kar 10^26, da bo mir.

Premalo za pogoste petkratne trke asteroidov s po km in več.

Ni point zdej ravno koliko, a hitro je verjetnost tako majhna, da se nekaj zgodi na manj kot na 10^30 let enkrat.

Hja, uredu če tako praviš, meni se ne zdi to tako nizko verjetno, da pač jih ne bi blo neki, ampak naprej pač več nimava argumentov :).

whale: Verjetno prav vsega tistega ne rabiš (si opisal samo nastanek našega planeta). Ampak ja, razumem point, samo moje mnenje je pač, da se jih mora kar nekaj takih ponoviti.

Premalo. Premalo, da bi bil kakšen planet v (vidnem) Vesolju z naravnim kitajskim zidom okoli ekvatorja, naprimer.

Tekoča voda na površju milijarde let, je pa nekaj toliko extraordinaire, kot bi bil "naravni kitajski zid okoli ekvatorja". Več ali manj.

samo pojavnost še vedno preverjamo z eksperimenti, tkole na pamet sva lohk brihtna, če pa kdo še mal pobrska z senzoriko po Prostoru pa tud ni greh.

vidva lahko svojo religijo oznanjata , dejstva jo lahko potrdijo al ovržejo , dotedaj pač predvidevata.

Zakaj bi bila nuja ravno voda in osnova živih bitij ogljik ?

Zakaj bi bila nuja ravno voda in osnova živih bitij ogljik ?

Naj bo pa Si, namest C. A ne boš naredil Si DNA ekvivalenta. Še bencin ekvivalenta ne. Edina kompleksna kemija je ogljikova, druge so bol enostavne. Daljše molekule na bazi Si - niso stabilne.

Kemija JE znanost.

po sove pa priznavaš "inteligenco" na siliciju. bug or feature? al silicij nujno nuca vodo da je brihten?

al silicij nujno nuca vodo da je brihten?

Kar vidimo ja. Kasneje morda silicij lahko obračuna z ogljikom, sam pa težko zevoluira do brihtnosti.

ja kar vidimo .... , vidmo glih tok brihtnega silicija po vesolju kot vode, sam to ne dokazuje kaj dost. komej en velikanski "kamen" vidmo kje šele vodo.še na mars smo sonde pošiljal ,da smo bli ziher o vodi.

A morm še enkrat prlept?

Če nisi prepričan o svojih izjavah, misliš da so zaradi tega kaj bolj verjetne?

Zmrznjena voda je tudi na kometih. Plinasta v interzvezdnem prostoru.

Rabimo tekočo. Marsovci bi jo tud, a jih ni.

Stalno tekočo vodo rabš, da poteka življenje na bazi ogljika.

Druge baze so še manj verjtne.

BigWhale:

En skalnat planet se ne pomeni nicesar. Stavim, da jih je se polno naokrog, zemelj po drugi strani pa ni polno naokrog.

Najprej so rekli, da ni planetov tam zunaj.
Pol so rekli, da ni skalnatih planetov.
Pol so rekli, da ni planetov, kot Zemlja.
Pol so rekli...

Jaz tu vidim vzorec ;)

Thomas:

Tekoča voda na površju milijarde let, je pa nekaj toliko extraordinaire, kot bi bil "naravni kitajski zid okoli ekvatorja". Več ali manj.

A nima Saturn neke vrste naravni kitajski zid okoli ekvatorja ? ;)

Matthai:

BigWhale, a na boga si pa pozabil?

Ojoj, spet tile fanatiki ! ;)
(jaz sem uporabil smajli)

skratka
človek je edino živo bitje, ki obstaja

obstaja velika verjetnost, da je človek edino živo bitje

a parameciji pa niso živo bitje?

BW - pozabil si še na magnetizem. Planet z vodo mora imeti v jedru tudi močen magnet, če ne vodik kar hitro uide v vesolje, kisik pa se veže z raznoraznimi kamni. Kot na Marsu.

Planet z vodo mora imeti v jedru tudi močen magnet, če ne vodik kar hitro uide v vesolje, kisik pa se veže z raznoraznimi kamni. Kot na Marsu.

Zelo pomembna zadeva! Voda ne sme biti ne zmrznjena, ne plinasta in ne razstavljena. Tako je.

Dobro, a so že podane bistveni koeficienti te enačbe ali novi podatki niso dovolj za to ?

Iz ST mi je ostalo nekje, da naj bi bilo v naši galaksiji nekje 3700 civilizacij.

Tudi če so se zmotili za faktor 100, 20dB pogreška za sci-fi ni tako veliko...

Ena civilizacija ki rodi Neumannove nanosonde je že dovolj, da se v temelju spremeni izgled Galaksije. Pa ni videti nič.

Glede na oddaljenost galaksij se mi zdi, da to, da v vsem času, kar kukamo v vesolje nismo opazili ničesar, pravzaprav pričakovano. Če imaš tisoč svetlobnih let stran napredno civilizacijo, ki je v tisoč letih se razvila od parnega stroja do nanosond (recimo da so tisoč let pred nami), boš prvi "blip" od njih zaslišal ravno, ko se bodo (po Thomasovo) uploadali.

Kar hočem rečt je da je vesolje fuckin' huge in odsotnost signalov ne pomeni, da se je v vsem vesolju, v tisočih galaksijah življenje razvilo samo na malem zelenem planetku v naši.

Je pa prepričevanje v eno ali drugo stran bolj verska vojna, kot karkoli drugega. Kako boš dokazal ali ovrgel obstoj civilizacije, ki je danes poslala prvi "blip" v vesolje s svojega 1000 svetlobnih let oddaljenega planeta? Ne boš.

Jaz bom pa rekel, da pa morda zemlje niti niso tako redke. Sedaj ne bom trdil, da je na vseh življenje, ampak trdim pa, da je marsikje tekoča voda.

Prvič, zvezde, podobne soncu niso takšna redkost. Drugič, naravni dinamio oz. magnetizem tudi ni redkost, celo ne v našem osončju. Sonce ga ima, Zemlja ga ima, Mars ga je imel oz. ga ima še danes, ampak zelo šibkega, Jupiter ga ima, prav tako Saturn, Uran in Neptun, čeprav so to plinasti orjaki.

Zakaj pa je kamnitih planetok IMO kar nekaj? Zato, ker se material iz plinastega oblaka, iz katerega nastane zvezda, diferencira. Težji elementi (Si, Al, U, Fe, Ni, Cr itd...) se zberejo bližje zvezdi, lažji elementi (H, O, He...) pa bolj na obrobju meglice, kar je ni asimiliralo sonce. Za ovoj lažjih oz. lahkohlapnih prvin okoli kamnitih gmot pa poskrbijo kometi, ki prinašajo te zadeve v notranjost sistema.

Sicer pa tudi sami planeti grejo skozi neko stopnjo diferenciacije, kjer težje zadeve potonejo v jedro, lažje pa splavajo na površje. In ker vemo, da železa in niklja ni tako malo v vesolju, v veliki gmoti pa potone na dno, potem nas ne sme čudit, da je magnetizma v bistvu kar precej veliko.

Sedaj rabimo le še nek zabačen kos neke meglice ali galaksije, da ni preveč supernov in raznih šrapnelov, ravno prav oddaljeno orbito in smo tu.

Kar pa se vode tiče, je pa tako, da jo je v vesolju ogromno. Vodik je tako ali tako najpogostejši element, kisika pa tudi nikjer ne manjka.

Sej ne trdim, da je na teh zemljah življenje, trdim pa, da planetov podobnih zemlji mislim da le ni tako malo. Če pa je planet malo večji, potem pa imamo za tekočo vodo itak večji temperaturni razpon, saj je lahko voda tekoča ob primernem tlaku tudi pri več kot 300 stopinjah C.

No, če je to prijazen planet pa je spet drugo vprašanje...

gzibret ... zvezde tipa SONCE so ZELO redke. Dveh še nismo videli. Pa ne picajzlam, da bi morala biti tadruga nerealno podobna, sploh ne. A že 1% večja ali manjša masa, pomeni drastično razliko v posledicah za planetni sistem.

donfilipo ... good post!

V bistvu s(m)o rekli samo to, da so moznosti za to mizerno majhne, sploh, da bi bilo teh planetov miljone milijard, kot se je nekdo zgoraj izrazil. Takih planetov je prgisce, ce bi jih bilo toliko, potem bi imeli se kaksnega v nasem osoncju.

To je popolnoma napačna domneva oz. zaključek. Podobno kot če imaš ti pred sabo dve žuželki, ena ma 1g, druga ma 1,1g in zaključiš, da sigurno ne obstaja žuželka z več kot 1,1g.

Narobe! Rekli so - še 20 let nazaj je bilo to prevladujoče mnenje - da je v Galaksiji milijon civilizacij. Planetov podobnih Zemlji pa še več.

Ti govoriš od ZF . Mislm, da noben u znanosti ni domneval nič takega.

Ena civilizacija ki rodi Neumannove nanosonde je že dovolj, da se v temelju spremeni izgled Galaksije. Pa ni videti nič.

Hm, mislim, da še nismo vidli površine planeta izven našega osončja, ne?
Sicer pa ob predstavljeni verjetnosti (1 od 3700 v celi galaksiji) se mi ne zdi to nekaj, kar bi bila velika verjetnost, da bi mi opazli (upoštevi timeline).

Aja, pa glede busa in Nevade -velika poanta te zgodbe je, da imamo alternative busu enkrat na teden (letala, helikopterje, avtomobile etc, da ne omenjam kart, GPSa etc).

Moje mnenje je še vedno zelo podobno gzibreteumu.
In podobno kot za skalnate planete nekako nimamo nekega statistično uporabnega vzorca, koliko je zvezd podobni naši (pač, mi poznamo majn kot 1000 zvezd, ne (napol ugibam)?)

Sicer pa, kar mi kličemo life je v določenih pogojih dokaj normalna posledica (med drugim so hipoteze, da se je tudi na Zemlji life parkrat restartal oz. nanovo naredi (na novo!)).

@WarpedOne: Hm, neki sem bral o tem, ker mamo par različnih hipotez o našem osončju, bom proval poiskat vir.

> gzibret ... zvezde tipa SONCE so ZELO redke. Dveh še nismo videli. Pa ne picajzlam, da bi morala biti tadruga nerealno podobna, sploh ne. A že 1% večja ali manjša masa, pomeni drastično razliko v posledicah za planetni sistem.

Kako ne. Od 22.000 zvezd, katerim so izmerili spektralne lastnosti sevanja in svetilnost jih je kar nekaj v območju, kjer se nahaja tudi naše sonce.

Pred ~14 milijardami let ni bilo nic. Tudi pojem casa ni obstajal. Vse skupaj je bil en unreferenced pointer.