Cene komponent
vir: AnandTechIzkazalo se je, da bodo morali proizvajalci močno zategniti pas ter prodati veliko količino plošč, da bodo prišli do opaznih zaslužkov. Daleč največji strošek je vezno čipovje Intel P55, ki stane 40 $ za kos, podobno kot čipovje P45, a precej manj kot X58, ki stane 70 $. Slednjima je treba prišteti še južni most ICH10R, ki stane 3 $. Zanimivo je, da čipovje P55 opravlja na moč podobno funkcijo kot južni most ICH10R, saj sta se krmilnika pomnilnika in grafičnih rež premaknila v sam procesor, s severnega mostu. Podnožje LGA-1156 skupaj z vsemi licencami, ki zahtevajo levji delež cene, stane okrog 7 $, medtem ko je bila cena za ležišče LGA-775 precej pod enim dolarjem. Še dražja od podnožja sta tiskano vezje, ki pri šestih plasteh stane 10 $, ter napajalni sklop, ki stane približno 2 dolarja na napajalno fazo. Pri ploščah z več kot 10 napajalnimi fazami to nanese na več kot 20 $. Ostale komponente (kondenzatorji, upori, tuljave, priključki, itd.) so poceni in h končni ceni dodajo približno 10 $. Velike razlike so tudi pri hladilnem sistemu, ki lahko stane od 6 pa vse do 25 $ na najdražjih ploščah.
Po Anandtechovih ocenah vse skupaj nanese za 105 $ stroškov, skupaj s plačilom delavcev, logistiko in marketingom, za najcenejše plošče, 120 $ za srednji in 200 $ za najvišji cenovni razred. Cene napajalnega sklopa, hladilnikov in podobnih komponent se seveda nekoliko spustijo, ko proizvajalci, kot je npr. Asus, kupijo nekaj tisoč komponent, a vseeno to ne pomeni prihranka nekaj 10 % pri končni ceni. Pol cenejša je sicer le 4-plastna tiskanina, ki jo lahko uporabijo proizvajalci za modele brez SLI podpore. Slednja, poleg 30.000 $ takojšnega plačila za licenco, zahteva še 5 $ plačila nVidii za vsako prodano matično ploščo.
Plošče bodo zagotovo dosegle ceno 100 $ in manj, a zapomnite si, kako težko je doseči ta cilj za proizvajalce, ko boste tarnali o visokih cenah. Po drugi strani se vidi tudi, kolikšen del cene plošče gre v žepe Intela.