» »

Amazon oddaljeno briše knjige

1 2
3
4 5

mtosev ::

to je backdoor. zdaj ocitno linux omogoca da uporabljas backdoor in prides v sistem. zakaj pa Linux to onemogoci? ker visi govorijo kako je linux varen,...etc.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

ABX ::

Ne, tipično se tega folk ne zaveda.

Saj poglej samo na namizno platformo. Ali pa na Gmail. "Sej dela, a ne?" "Pa free je tud'.". Kriza.


Gmail lahko koristiš(sinhroniziraš) z bilo katero 3rd party email aplikacijo. V kolikor si sam ne urediš zadeve zaradi metalne lenobe ni potrebno kurcat nekoga ki ti nudi odlično storitev zastonj.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

dba ::

sej na bralniku ni "navaden" linux.. je za amazon prirejena verzija, ki omogoča in onemogoča kup stvari...

jype ::

mtosev> to je backdoor. zdaj ocitno linux omogoca da uporabljas backdoor in prides v sistem. zakaj pa Linux to onemogoci? ker visi govorijo kako je linux varen,...etc.

Ja, saj je varen. Če si kupil napravo z nameščenim backdoorom in backdoora nisi izključil, je pa tvoj problem.

Če bi backdoor izključil bi (seveda) ne mogel več uporabljati naprave, ker brez backdoora knjig ne moreš kupovati.

mtosev ::

za kupit knjigo ni potreben backdoor. ce bi onemogocil ne bi delalo, ker oni tega nocejo. ne pa zaradi tega, ker bi bil backdoor potreben da kupis knjigo.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

jype ::

mtosev> za kupit knjigo ni potreben backdoor.

Seveda je, ker knjigo kupiš _z backdoorom_.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

pecorin ::

to je backdoor. zdaj ocitno linux omogoca da uporabljas backdoor in prides v sistem. zakaj pa Linux to onemogoci? ker visi govorijo kako je linux varen,...etc.


torej zakaj source koda od linuxa(ki je text) omogoca, da jo nekdo editira in dopise backdoor?
wtf... :)

mtosev ::

naprava ima backdoor in ne file v katerem je elektronska knjiga? ane?
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

jype ::

mtosev> naprava ima backdoor in ne file v katerem je elektronska knjiga? ane?

Ne. Program, s katerim kupuješ (in bereš) knjige _je_ backdoor.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

mtosev ::

no ampak program je v napravi.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

poweroff ::

Dajte ignorirat mtoseva, ker je s svojimi posti popolnoma zasmetil temo. Tu govorimo o spornih praksah Amazona!
sudo poweroff

jype ::

mtosev> no ampak program je v napravi.

Ja, kje pa naj bo, na Kredarci?

Saj lahko ga daš ven, ampak potem ne moreš več kupovat knjig, ane?

Ziga Dolhar ::

A ce na svoj racunalnik namestim FTP streznik, in nekdo gor uploada datoteko, ki jo nato zbrise... Ma moj OS backdoor?

(A ce kupim avto z daljinskim centralnim zaklepanjem, pa ene kljuce podarim zeni, pa gre ona v avto iskat ocala, ki jih je pozabila notr... Ma avto backdoor? Verjetno, ce gre po ocala skoz prtljaznik...)
https://dolhar.si/

kuglvinkl ::

Od tega trenutka naprej, bo vsak prispevek mtoseva brisan, v kolikor ne bo odseval vsaj malo pameti (ja, vem, to bo jeba zanj).
Your focus determines your reallity

podbevna ::

Očitno sem imel prav, ko sem čutil, da so eknjige en BS. Tega kindla ne bi vzel, če mi ga dajo zastonj (je 300 $) in bi bile knjige na njem 50% cenejše kot tiskane (stanejo bolj ali manj enako). Res je da imam rad knjige, rad jih tipam, rad imam kako dišijo in rad imam polno bajto knjig. Kljub temu, da imam težje kovčke na potovanjih in da mi žena teži, ker so povsod knjige.

Res je tudi, da to nima zveze s tem, da je to totalno sranje. Če kdo hoče kupiti eknjigo, jo mora imeti možnost kupiti. In mora vedeti, da je njegova in jo mora imeti možnost prenesti na svoj računalnik, telefon ipd. Vse ostalo je BS in enostavno mora biti nesprejemljivo za potrošnike. Kindl my ass!

Papirnate knjige so vsaj moje in jih bodo lahko brali še moji pravnuki, če jih kje najdejo (tako kot jaz lahko berem stare knjige od mojih starih staršev). Me zanima koliko kindlov bo še delalo in imelo kakšne vsebine čez 100 let?

Če pa si bo založnik premislil in mi bo Konzorcij hotel vzeti kakšno knjigo, jih bom pa lepo poslal v PM!

Tear_DR0P ::

Če kdo hoče kupiti eknjigo, jo mora imeti možnost kupiti.

WRONG!!!!!!! copyright mi dovoli da jaz knjige prodajam samo ljudem, katerim jaz hočem - če sem sposoben omejitev pravno ustrezno formulirati, lahko knjigo prodajam tudi samo belcem protestantske veroizpovedi!

Tega kindla ne bi vzel, če mi ga dajo zastonj (je 300 $) in bi bile knjige na njem 50% cenejše kot tiskane (stanejo bolj ali manj enako).

še ena čudna. papir in tiskarna sta đabe v primerjavi z avtorskim honorarjem in slednjega moraš plačati tudi pri elektronski knjigi, zato 50% popustov pri eknjigah raje ne pričakuj. glede na to, da se avtorji bojijo piratov in da je evsebine lažje piratizirati, pa pričakuj da bodo pri evsebinah hotli 2x honorar, še za prijatelja, ki mu boš skopiral svojo kopijo.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

aljazh ::

Včasih se bojim, da smo na poti v družbo, kjer bo nad znanjem in informacijami imelo monopol nekaj multinacionalk. In cloud computing je IMO zelo pomemben korak v to smer.

Jebeš kapitalizem, kjer ni nič tvoje, ampak za vsako stvar plačuješ samo pravico do uporabe, ki ti jo lahko kdorkoli in kadarkoli odvzame. Actually, tole je v bistvu korporativistični fevdalizem.

podbevna ::


WRONG!!!!!!! copyright mi dovoli da jaz knjige prodajam samo ljudem, katerim jaz hočem - če sem sposoben omejitev pravno ustrezno formulirati, lahko knjigo prodajam tudi samo belcem protestantske veroizpovedi!

Me prav zanima kako bi to pravno formuliral, da bi bilo zakonito. Po mojem ne moreš, lahko pa mi razjasniš...


Tega kindla ne bi vzel, če mi ga dajo zastonj (je 300 $) in bi bile knjige na njem 50% cenejše kot tiskane (stanejo bolj ali manj enako).

še ena čudna. papir in tiskarna sta đabe v primerjavi z avtorskim honorarjem in slednjega moraš plačati tudi pri elektronski knjigi, zato 50% popustov pri eknjigah raje ne pričakuj. glede na to, da se avtorji bojijo piratov in da je evsebine lažje piratizirati, pa pričakuj da bodo pri evsebinah hotli 2x honorar, še za prijatelja, ki mu boš skopiral svojo kopijo.


Ne vem od kje to tebi. Vsi avtorski honorarji skupaj so vsaj med avtorji s katerimi sem govoril v Sloveniji običajno precej nižji kot 20 % cene knjige. Glede na to, da tudi založniki nimajo kakšnih velikih dobičkov (razen od kuharic) so ostalo očitno stroški proizvodnje, distribucije in prodaje. Od kje tebi malenkost?

poweroff ::

Statement on Freedom and Network Services:
http://autonomo.us/2008/07/franklin-str...

Pri web-based aplikacijah in cloud computungu gre dejansko za način kontrole nad uporabnikom in prikritega lock-ina.
sudo poweroff

Okapi ::

Ampak večina normalnih ljudi policije pač noče imet v spalnici.
In zato policija vanje tudi ne sme. Lahko pa nastavi kamere na avtocesto. Če bi bilo dovolj ljudi proti njim, bi lahko razpisali referendum, da predstavljajo vdor v zasebnost in bi jih prepovedali.

In večina normalnih ljudi tudi noče DRMja
Ja, ker potem ne morejo nemoteno krasti. Koga moti DRM na DVD-jih? Samo tiste, ki bi radi DVD ripnili na disk, 99% tistih, ki jih samo fliknejo v predvajalnik in gledajo, niti ne ve, da so zaščiteni.

papir in tiskarna sta đabe v primerjavi z avtorskim honorarjem in slednjega moraš plačati tudi pri elektronski knjigi, zato 50% popustov pri eknjigah raje ne pričakuj.
Se vidi, da ne veš, kako je v resnici. Stroški papirja in tiska + stroški avtorskih honorarjev so mogoče 20 % končne cene knjige. Od tega so stroški papirja in tiska recimo 10 % in stroški avtorskih honorarjev 10 % (kadar se plačujejo od prodaje, če je fiksen, pa je seveda delež honorarja v ceni odvisen od prodanih izvodov).

Vse drugo je zaslužek založb, knjigarn, distribucije in davki. Velik delež, ki si ga pri vsaki knjigi vzame založba gre deloma na račun tega, da marsikatera knjiga pridela izgubo in morajo z uspešnimi pokrivati neuspešne.

Kakorkoli že, e-knjige bi smele, vsaj v naših razmerah, stati kvečjemu 25-30% papirnate. O problemih, ki ga pri tem povzroča piratiziranje, pa raje v kakšni drugi temi:P

Očitno sem imel prav, ko sem čutil, da so eknjige en BS.
Eh, ti se kar tolaži, ampak v resnici sploh ne veš, kaj so e-knjige. Jaz jih berem že natanko 10 let (z žepnimi računalniki - najprej na HP Jornadi, potem pa na Palmu T3) in ti lahko povem, da so veliko bolj priročne za branje, kot papirnate. Za študijske namene pa sploh ni primerjave, ker si lahko delaš opombe, iščeš po vsem besedilu, delaš navzkrižne povezave ...

Kindle je pač samo en poskus trženja e-knjig, podobno kot iPod v navezi z iTunes. Še vedno pa imaš na voljo čisto navadne PDF-je in druge oblike, ki jih lahko shranjuješ kjerkoli, bereš s katerokoli primerno napravo, in ti jih nihče ne bo zbrisal.

da je prihodnost v tem, da mamo email, slike in vse osebne podatke...ce ne clo PROJEKTE pri nekem xy providerju(ala "miroljubnemu" googlu).
V to jih bo pa itak prepricala cena..."FREE".
Zaenkrat je na milijone ljudi izgubilo različne podatke, e-pošto, fotke, video ..., ki so jih hranili pri sebi, bodisi po lastni neumnosti, ker so jih pomotoma zbrisali, ker ker se jim je pokvaril disk, CD, DVD, disketa, USB ključek ... (kar je sicer tudi po njihovi neumnosti, ker niso delali backupa), podatkov, shranjenih v oblaku, pa ni menda izgubil še nihče (ne izključujem kakšnega osamljenega primera zaradi otroških bolezni tehnologije, a to so zaenkrat samo izjeme, ki potrjujejo pravilo). Vsa poslovna strategija oblaka temelji na varnosti in zasebnosti. Lahko si prepričan, da ko bo eno ali drugo načeto, se bo to takoj razvedelo in posel bo propadel. Zaradi tega je za vse, ki se gredo ta posel, to življenjskega pomena, (kot je recimo za banke življenjskega pomena, da jim stranke zaupajo).

Sicer pa boš še vedno lahko imel vse shranjeno tudi pri sebi - diski so čedalje večji in cenejši.

O.

jype ::

Okapi> Ja, ker potem ne morejo nemoteno krasti. Koga moti DRM na DVD-jih? Samo tiste, ki bi radi DVD ripnili na disk, 99% tistih, ki jih samo fliknejo v predvajalnik in gledajo, niti ne ve, da so zaščiteni.

Da te namo trikrat čez šimbaz!

DRM na DVDjih moti praktično _VSAKOGAR_, ki je iz ene regije prinesel DVDje v drugo, pa jih _NE MORE VEČ LEGALNO GLEDAT_, porkamadona.

Ziga Dolhar ::

podbevna:


WRONG!!!!!!! copyright mi dovoli da jaz knjige prodajam samo ljudem, katerim jaz hočem - če sem sposoben omejitev pravno ustrezno formulirati, lahko knjigo prodajam tudi samo belcem protestantske veroizpovedi!

Me prav zanima kako bi to pravno formuliral, da bi bilo zakonito. Po mojem ne moreš, lahko pa mi razjasniš...


Po moje pa lahko. Recimo:

"Prodam X po ceni Y. Prodam zgolj 20-25 let starim pripadnikom čiste arijske rase, bele polti, protestantske izpovedi, ki se izkažejo s komunistično knjižico. Ne prodam ženskam, ki niso pripravljene podpisati izjave, da niso in v naslednjih 12 mesecih ne bodo noseče."
https://dolhar.si/

Okapi ::

DRM na DVDjih moti praktično _VSAKOGAR_, ki je iz ene regije prinesel DVDje v drugo,
Natanko toliko, kot te moti, da imajo v ZDA 120 voltov. A če bi delali fizično drugačne devedeje, brez DRM-ja, bi bil pa potolažen?

O.

techfreak :) ::

Natanko toliko, kot te moti, da imajo v ZDA 120 voltov.

Ja, ampak DVD player je prilagodljiv in lahko dela tako na 120V kot tudi na 230V.

Pri DVDjih pa so se potrudili, da jih ne moreš.

mtosev ::

jaz DVDje gledam bp na mojem HDD DVD Rec kateri je factory unlocked in bere vse regije. niti ga nisem rabil regisko odklenit, ker je ze tovarnisko.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

Okapi ::

Ja, ampak DVD player je prilagodljiv in lahko dela tako na 120V kot tudi na 230V.
Tako rekoč od vsega začetka si lahko povsem legalno kupil region free playerje. Vse druge pa si lahko odklenil in v naši zakonodaji ni nikjer pisalo, da se to ne sme.

O.

jype ::

mtosev> jaz DVDje gledam bp na mojem HDD DVD Rec kateri je factory unlocked in bere vse regije. niti ga nisem rabil regisko odklenit, ker je ze tovarnisko.

Uvoz take naprave v ZDA je, kot morda veš, protizakonit.

Okapi> Tako rekoč od vsega začetka si lahko povsem legalno kupil region free playerje. Vse druge pa si lahko odklenil in v naši zakonodaji ni nikjer pisalo, da se to ne sme.

V evropski direktivi o avtorski in sorodnih pravicah je legalnost takim napravam odvzeta.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

mtosev ::

Uvoz take naprave v ZDA je, kot morda veš, protizakonit.


ne vem. jaz sem v SLO kupil. prek mimovrste.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mtosev ()

jype ::

mtosev> ne vem. jaz sem v SLO kupil. prek mimovrste.

Kriminalec si.

techfreak :) ::

jaz DVDje gledam bp na mojem HDD DVD Rec kateri je factory unlocked in bere vse regije. niti ga nisem rabil regisko odklenit, ker je ze tovarnisko.

In verjetno gre super skupaj s tvojo 42" HD plazma TV?

Če nimaš namena potovati v ZDA z njim je OK.

V evropski direktivi o avtorski in sorodnih pravicah je legalnost takim napravam odvzeta.

Kaj pa po slovenski? Katera se pa mora upoštevati?

jype ::

DejanL15> Kaj pa po slovenski? Katera se pa mora upoštevati?

Nekaj časa imamo, da svojo zakonodajo uskladimo s temi direktivami.

kuglvinkl ::

Akti sekundarne evropske zakonodaje.
Your focus determines your reallity

kuglvinkl ::

DejanL15> Kaj pa po slovenski? Katera se pa mora upoštevati?

Nekaj časa imamo, da svojo zakonodajo uskladimo s temi direktivami.


Treba je ločiti akte unifikacije (Uredbe) in akte harmonizacije (Direktive).

IIRC glede prenosa direktiv glede teh vprašanj prav nič ne zaostajano za roki.
Your focus determines your reallity

Gavran ::

Ja, ker potem ne morejo nemoteno krasti. Koga moti DRM na DVD-jih? Samo tiste, ki bi radi DVD ripnili na disk, 99% tistih, ki jih samo fliknejo v predvajalnik in gledajo, niti ne ve, da so zaščiteni.


So zaščiteni, ja. Z olagumo (beri DRM Kindle style), ki jo ima na "organu" tisti ki ti je ta "organ" porinil v r_t

In potem se založniki sprašujejo zakaj piratstvo? Saj smo prisiljeni v to...
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

Gandalfar ::

Nic nisi prisiljen v piratstvo!

techfreak :) ::

DRM na DVDjih še ni največja težava. Problem je pri DRM glasbi, ki je ne moreš več ponovno aktivirati ob ponovni namestitvi OSa, če ponudnik izklopi strežnik za avtentikacijo.

poweroff ::

In ve�ina normalnih ljudi tudi no�e DRMja
Ja, ker potem ne morejo nemoteno krasti. Koga moti DRM na DVD-jih? Samo tiste, ki bi radi DVD ripnili na disk, 99% tistih, ki jih samo fliknejo v predvajalnik in gledajo, niti ne ve, da so zať�iteni.

Moti mene, ki sem DVD zakonito kupil, pa a na Linuxu ne morem gledati. OK, zdaj ga lahko, zahvaljujo� DVD Jonu... Pa moti mene, ki v ZDA kupim DVD in sem prisiljen potem doma kupit ťe en DVD Player,da lahko pogledam tisti DVD.

Pa moti mene, ki mi jeodvzeta pravica, da si po 50. �lenu ZASP naredim backup kopijo zakonito kupljenega primerka CDja. Pa moti knjiŞnice. Nemci so na sre�o dosegli, da smejo CDje ripiti zakonito, �e jim zaloŞnik ne izro�i odklenjene kopije.

Za ťtudijske namene pa sploh ni primerjave, ker si lahko delať opombe, iť�eť po vsem besedilu, delať navzkriŞne povezave ...

Pa te opombe lahko tudi izvoziĹĄ?

Zaenkrat je na milijone ljudi izgubilo razli�ne podatke, e-poťto, fotke, video ..., ki so jih hranili pri sebi, bodisi po lastni neumnosti, ker so jih pomotoma zbrisali, ker ker se jim je pokvaril disk, CD, DVD, disketa, USB klju�ek ... (kar je sicer tudi po njihovi neumnosti, ker niso delali backupa), podatkov, shranjenih v oblaku, pa ni menda izgubil ťe nih�e (ne izklju�ujem kakťnega osamljenega primera zaradi otroťkih bolezni tehnologije, a to so zaenkrat samo izjeme, ki potrjujejo pravilo). Vsa poslovna strategija oblaka temelji na varnosti in zasebnosti.

LOL!
Žal pojma nimať o zasebnosti in varnosti. Oblak ti zagotavlja le en segment varnosti - kvaliteten backup. Zasebnosti ti ne zagotavlja nobene. Podatki namre� v oblaku praviloma niso kriptirani.
�e malo poznaŞ kazenski postopek, ti je tudi hitro jasno v �em je problem. �e policija ali tajna sluŞba sumi, da imať na doma�em ra�unalniku sporno vsebino (prepovedano vsebino ali dokaze), izvedejo hiťno preiskavo in ti podatke zaseŞejo. Ti VEŠ, da so podatke zasegli. �e so kriptirani te skoraj nikjer na svetu ne morejo prisiliti, da razkrijeť geslo (izjema je angleťka RIPA, ampak �e imať vsaj malo moŞganov, se da tudi tistemu izognit).

Pri oblaku je stvar druga�na. Policija/tajna sluŞba pride k lastniku oblaka in mu odredi, da jim izro�i tvoje podatke, tebi pa NE SME povedati, da je to storil. Zasebnost je zato bistveno niŞja.

Nadalje. Bistven problem niso varnostne kopije, pa� pa ali imať podatke v svoji oblasti, pod svojo kontrolo. Ker bereť Monitor se gotovo spomniť enega zanimivega �lanka o web office suitih pred �asom. V o�i mi je padel zapisani stavek, da sta ena dva servisa tekom pisanja �lanka preprosto izginila iz spleta. Firma propadla, zadeva izginila in puf - vsi podatki z njo.
Upoťtevati je pa treba tudi to, da je dostopnost oblaka odvisna od infrastrukture. Na to, da imamo internet 24 ur na dan smo se lepo navadili. Ni pa to od Boga dano dejstvo. Predstavljaj si,da pride do ve�je humanitarne katastrofe ali vojaťkega spopada. Komunikacije bodo v hipu padle.

Kaj misliť, katere firme jo bodo bolje odnesle? Tiste, ki imajo tekstovne dokumente na svojih ra�unalnikih ali tiste, ki uporabljajo web office suite?

Oblaki imajo definitivno svoje prednosti, niso pa �udeŞna pal�ka. Imajo tudi svoje slabe lastnosti, ki se jih pa v danaťnji dot-com evforiji pozablja.
sudo poweroff

Okapi ::

Pa moti mene, ki mi jeodvzeta pravica, da si po 50. �lenu ZASP naredim backup kopijo zakonito kupljenega primerka CDja.
Ta pravica ti ni z ničemer kratena. Natančno si preberi zakon in boš videl, da ti mora založnik/prodajalec/uvoznik omogočiti izdelavo kopije. Če je izvirnik zaščiten, mora zaščito odstraniti ali ti na kakšen drug način omogočiti izdelavo treh kopij.

Policija/tajna sluŞba pride k lastniku oblaka in mu odredi, da jim izro�i tvoje podatke, tebi pa NE SME povedati, da je to storil.
In kaj si pravzaprav hotel s tem povedati? Natanko enako velja za telefonske pogovore. Saj te nihče ne sili, da se pogovarjaš po telefonu (nekriptirano), če te skrbi, da ti policija s sodnim nalogom prisluškuje.

Če te skrbi za zasebnost, pač v oblaku shranjuješ kriptirane podatke. Poleg tega je podatke v oblaku precej težko najti, saj policija načeloma ne ve, kam si jih shranil, vsega oblaka pa ne more pregledati.

Firma propadla, zadeva izginila in puf - vsi podatki z njo.
In? Tega se moraš zavedati od vsega začetka. To je enako, kot če bi imel edini izvod doktorata na slabi disketi. Imaš pač podatke na dveh koncih oblaka, če že ne zaupaš v trajnost Googla, Microsofta ali katerega od drugih velikih firm.

UpoĹĄtevati je pa treba tudi to, da je dostopnost oblaka odvisna od infrastrukture. Na to, da imamo internet 24 ur na dan smo se lepo navadili. Ni pa to od Boga dano dejstvo
Če nimaš interneta na voljo 24/7, potem tako ali tako ne uporabljaš oblaka. Tudi podatki na domačem disku ti nič ne pomagajo, če nimaš elektrike.

Oblaki imajo definitivno svoje prednosti, niso pa �udeŞna pal�ka.
A kdo to trdi? Jaz že ne. Jaz trdim, in dalo bi se to tudi dokazati, da je e-pošta v povprečju (v smislu povprečnega uporabnika) bolj varna na Gmailovem strežniku kot v domačem računalniku.

Kaj misliť, katere firme jo bodo bolje odnesle? Tiste, ki imajo tekstovne dokumente na svojih ra�unalnikih ali tiste, ki uporabljajo web office suite?
Večja verjetnost je (in dalo bi se to tudi dokazati), da firma pogori, s strežnikom in backupi vred (ali je na kakšen drug način ob podatke), kot da izgubi podatke, shranjene pri Googlu.

Jasno pa je, da tudi podatki pri Googlu niso 100% varni in tega niti nihče ne trdi.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

poweroff ::

Ta pravica ti ni z ničemer kratena. Natančno si preberi zakon in boš videl, da ti mora založnik/prodajalec/uvoznik omogočiti izdelavo kopije. Če je izvirnik zaščiten, mora zaščito odstraniti ali ti na kakšen drug način omogočiti izdelavo treh kopij.

Aja?
No, "slučajno" ZASP precej dobro poznam in vem, da ni tako enostavno. Se pa moram opravičiti. V danem primeru ne gre za pravico v klasičnem pravnem smislu.

In kaj si pravzaprav hotel s tem povedati? Natanko enako velja za telefonske pogovore. Saj te nihče ne sili, da se pogovarjaš po telefonu (nekriptirano), če te skrbi, da ti policija s sodnim nalogom prisluškuje.

Oprosti, če ne razumeš. Govorim pač o tem, da je oblak bistveno bolj podoben pogovoru v telefonskem omrežju kot privat pogovoru na štiri oči v moji spalnici. Iz te bistvene razlike sledi vse ostalo.

Če te skrbi za zasebnost, pač v oblaku shranjuješ kriptirane podatke. Poleg tega je podatke v oblaku precej težko najti, saj policija načeloma ne ve, kam si jih shranil, vsega oblaka pa ne more pregledati.

Boh pomagi!
Kot prvo, kako za vraga naj v oblaku v praksi shranjujem kriptirane podatke, če mi ponudnik tega ne omogoča? Pojasni npr. na primeru GMaila. Potem ti bom pojasnil kako imamo mi to rešeno the proper way.

Kot drugo - policija podatkov seveda ne išče po diskih. Lepo pride z odredbo k lastniku in reče - dajte mi dostop do accounta uporabnika XY. Slučajno dovolj dobro poznam polcijsko delo, da vem, kako te zadeve potekajo celo v (nerazviti) Sloveniji.

In? Tega se moraš zavedati od vsega začetka. To je enako, kot če bi imel edini izvod doktorata na slabi disketi. Imaš pač podatke na dveh koncih oblaka, če že ne zaupaš v trajnost Googla, Microsofta ali katerega od drugih velikih firm.

Točno. Kateri problem ti torej rešuje oblak?

Če nimaš interneta na voljo 24/7, potem tako ali tako ne uporabljaš oblaka. Tudi podatki na domačem disku ti nič ne pomagajo, če nimaš elektrike.

Dane sinternet imamo 24/365. Ko se bo pa nekje pretrgal en podvodni kabel, ali se bo zgodil kakšen resnejši failout infrastrukture - bo pa kaj? Ja, čakali bomo. Sej tiste dve urice ni problem počakat.

Res ne, razen, če nimaš ravno takrat predstavitve za poslovne partnerje.

A kdo to trdi? Jaz že ne. Jaz trdim, in dalo bi se to tudi dokazati, da je e-pošta v povprečju (v smislu povprečnega uporabnika) bolj varna na Gmailovem strežniku kot v domačem računalniku.

Saj s tem se strinjam. Ampak treba je vedeti, da povprečni uporabnik lahko preživi brez e-pošte in Facebooka. Resna firma si pa takega oblačnega razmišljanja ne more privoščiti.

Večja verjetnost je (in dalo bi se to tudi dokazati), da firma pogori, s strežnikom in backupi vred (ali je na kakšen drug način ob podatke), kot da izgubi podatke, shranjene pri Googlu.

No, zakaj pa potem državan uprava ali pa IBM ne prešaltajo na GMail? Saj bi si znižali stroške, ne? Pa varnost bi se tudi povečala...
sudo poweroff

Gandalfar ::

No, zakaj pa potem državan uprava ali pa IBM ne prešaltajo na GMail? Saj bi si znižali stroške, ne? Pa varnost bi se tudi povečala.


Ne skrbi. Saj prehajajo :)

Tear_DR0P ::

Se vidi, da ne veš, kako je v resnici. Stroški papirja in tiska + stroški avtorskih honorarjev so mogoče 20 % končne cene knjige. Od tega so stroški papirja in tiska recimo 10 % in stroški avtorskih honorarjev 10 % (kadar se plačujejo od prodaje, če je fiksen, pa je seveda delež honorarja v ceni odvisen od prodanih izvodov).

to še vedno ne spremeni dejstva, da cena knjige ni odvisna od cen papirja in tiska - zato eknjiga ne bo nič cenejša od elektronske

Me prav zanima kako bi to pravno formuliral, da bi bilo zakonito.

jaz osebno na rasi ali spolni usmeritvi utemeljenega razlikovanja med trgi ne znam spraviti skozi zakonodajo, znam pa na podlagi države ali celine in ravno to se ti dogaja v primeru filmov, glasbe, špilov in kjnig :) in če se imetnik materialnih avtorskih pravic odloči da je slovenija banan država in v njej ne bo prodajal,pač ostaneš brez filma, lahko pa tudi brez kakega kosa hardvera - in tudi če hočeš kupiti boš po egalni poti imel blazne probleme - sedaj pa se preseli v kako državo, kjer je avtorsko pravo bolj spoštovano kot pri nas in probleme poglej še tam
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

ABX ::

A kdo to trdi? Jaz že ne. Jaz trdim, in dalo bi se to tudi dokazati, da je e-pošta v povprečju (v smislu povprečnega uporabnika) bolj varna na Gmailovem strežniku kot v domačem računalniku.


Saj s tem se strinjam. Ampak treba je vedeti, da povprečni uporabnik lahko preživi brez e-pošte in Facebooka. Resna firma si pa takega oblačnega razmišljanja ne more privoščiti.


To ni sporno, le offline sinhronizacijo je potrebno uredit.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

Okapi ::

No, "slučajno" ZASP precej dobro poznam in vem, da ni tako enostavno.

Člen 166c
Če imetnik pravic uporablja tehnične ukrepe po tem zakonu, mora osebam, ki imajo zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, na njihovo zahtevo v najkrajšem možnem času s spremembo tehničnega ukrepa ali z drugimi sredstvi omogočiti uveljavitev vsebinskih omejitev pravic iz tretjega odstavka tega člena.

Kako preprosto ali nepreprosto je uveljaviti to pravico, je sicer drugo vprašanje, bi bilo pa zanimivo preveriti, kako se spoštuje člen 166b:
Imetnik pravic ali uvoznik mora jasno in vidno označiti na vsakem primerku avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, izdelanem ali uvoženem za gospodarske namene, uporabo tehničnih ukrepov po tem zakonu in navesti:
1. podatke o tehničnem ukrepu in njegovih učinkih in
2. svojo firmo in kontaktni naslov za zagotovitev učinkovite izvedbe prvega odstavka 166.c člena tega zakona.


Govorim pač o tem, da je oblak bistveno bolj podoben pogovoru v telefonskem omrežju kot privat pogovoru na štiri oči v moji spalnici.
A kdo misli drugače?

Kot prvo, kako za vraga naj v oblaku v praksi shranjujem kriptirane podatke, če mi ponudnik tega ne omogoča? Pojasni npr. na primeru GMaila.
Pač uporabljaš katerikoli program za pošiljanje šifrirane pošte. Če ti kdo odgovarja nešifrirano, pa pač tisto zbrišeš na Gmailovem strežniku (in po potrebi šifriraš in pošlješ samemu sebi za arhiv).

No, zakaj pa potem državan uprava ali pa IBM ne prešaltajo na GMail?
IBM ima verjetno dovolj svojih strežnikov, za državno upravo ne vem, ljubljanska univerza pa prehaja na (oziroma začenja uporabljat) Google Apps.

O.

jype ::

Okapi> ljubljanska univerza pa prehaja na (oziroma začenja uporabljat) Google Apps.

Slabše kot metulj menda res ne more biti :)

Ziga Dolhar ::

Tear_DROP:

jaz osebno na rasi ali spolni usmeritvi utemeljenega razlikovanja med trgi ne znam spraviti skozi zakonodajo,


Zgoraj sem za hec dal primer ene zelo diskriminatorne ponudbe. Resno te sprašujem - v čem je težava, da tega ne bi spravil "skozi"?
https://dolhar.si/

Zgodovina sprememb…

poweroff ::

No, zakaj pa potem državan uprava ali pa IBM ne prešaltajo na GMail? Saj bi si znižali stroške, ne? Pa varnost bi se tudi povečala.

Ne skrbi. Saj prehajajo :)

Državna uprava NIKOLI ne bo svojih mission critical podatkov poslala nekam, kjer jih ne nadzoruje.
sudo poweroff

poweroff ::

To ni sporno, le offline sinhronizacijo je potrebno uredit.

Aha!
V čem je pa potem prednost oblaka?
sudo poweroff

poweroff ::

No, "slučajno" ZASP precej dobro poznam in vem, da ni tako enostavno.

Člen 166c
Če imetnik pravic uporablja tehnične ukrepe po tem zakonu, mora osebam, ki imajo zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, na njihovo zahtevo v najkrajšem možnem času s spremembo tehničnega ukrepa ali z drugimi sredstvi omogočiti uveljavitev vsebinskih omejitev pravic iz tretjega odstavka tega člena.


No, pa poglejmo.

Slovenski zakonodajalec je implementiral “may provision” 6 (4) (2) člena Direktive.105 Člen 166c (Uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic) ZASP predpisuje postopek mediacije, ko imetniki pravic, ki uporabljajo tehnološke ukrepe, ne zagotovijo ustreznih ukrepov. Člen 166c predpisuje, da mora imetnik pravic, ki uporablja tehnološke ukrepe, osebam, ki imajo zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali sorodnih pravic, na njihovo zahtevo v najkrajšem možnem času s spremembo tehnološkega ukrepa ali z drugimi sredstvi zagotoviti uveljavitev vsebinskih omejitev v primeru privatnega in drugega lastnega reproduciranja pod pogoji iz člena 50.106 Določba omejitve ne izključuje morebitno plačilo nadomestila. Če imetnik pravic ne ugodi zahtevi, lahko osebe, ki uveljavljajo vsebinske omejitve, zahtevajo posredovanje mediatorja. To pomeni, da v Sloveniji, vsaj na papirju, privatna raba »preživi« tudi tehnološke ukrepe.

Vendar možna vsebinska uveljavitev omejitev ne velja za “storitve na zahtevo” (166c (4) (2) člen), ki pa bodo predstavljale večji del uporabe avtorskih del.

http://www.ris.org/uploadi/editor/12344... - str 41 in 42.

Torej, teoretično za kupljene primerke lahko zahtevam mediacijo. Pri storitvah na zahtevo (recimo tista Mobitelova MP3 trgovina) pa ne.

Teoretično ap zato, ker postopka mediacije pri nas še ni bilo. Uredba o mediaciji je bila sprejeta z zamudo, skupina za mediacijo pa se še ni oblikovala.

Na papirju torej neke pravice imam, v praksi pa jih ni še nihče uveljavil.

Govorim pač o tem, da je oblak bistveno bolj podoben pogovoru v telefonskem omrežju kot privat pogovoru na štiri oči v moji spalnici.
A kdo misli drugače?

Seveda. Ustvarja se fama, da so oblaki super varni in ne vem kaj. Zamolči se pa njihove negativne efekte.

Pač uporabljaš katerikoli program za pošiljanje šifrirane pošte. Če ti kdo odgovarja nešifrirano, pa pač tisto zbrišeš na Gmailovem strežniku (in po potrebi šifriraš in pošlješ samemu sebi za arhiv).

Oba veva, da je to bullshit. V teoriji že gre, v praksi pa večine ljudi ne moreš prisiliti/prepričati, da uporabljajo šifriranje. To, da pošto zašifriraš sam zase in potem nešifrirano kopijo izbrišeš je pa skrajno nepraktično. In niti ne rešuje problema, če npr. operater na podlagi odredbe naredi kopijo vsakega incoming maila za tajno službo ali pa če ima ta služba dostop do mailov in tvoj inbox redno in avtomatizirano spremlja...

Mi imamo zadevo rešeno bistveno drugače. Vsak mail, ki prileti v inbox se šifrira z GPG ključem, ki je bil izdelan na mail serverju, passphrase pa je geslo do mail accounta. Ko uporabnik spremeni geslo, se spremeni tudi passphrase v GPG keyu.

Ko torej mail prileti na server se najšprej GPG kriptira in potem v tej obliki zapiše na disk. Ko ga jaz preberem, pa se on the fyl dekriptira in jaz dobim mail v plaintextu. A na disku serverja je mail v kriptirani obliki.

Take storitve ne ponuja noben oblak. Prav tako praktično noben (zastonjski) oblak, ki omogoča remote baskuping ne podpira šifriranega shranjevanja podatkov, kot to npr. počne program Duplicity.

Tako daje uporaba šifriranja teoretično sicer možna, v praksi pa skrajno nepraktična in v resnici onemogočena. Veš, zadeve je treba včasih pogledati tudi skozi optiko kako delujejo v praksi.


IBM ima verjetno dovolj svojih strežnikov, za državno upravo ne vem, ljubljanska univerza pa prehaja na (oziroma začenja uporabljat) Google Apps.

Daj no, to je edini razlog?
Da ima IBM dovolj svojih strežnikov? Saj znaš bolje pomisliti.

Pomisli še enkrat. Veliko podjetje, s številnimi poslovniki skrivnostmi, bo svoje kritične podatke zaupalo nekemu tretjemu podjetju, po možnosti konkurenci? Daj pomisli no, saj gre.

Kar se tiče ljubljanske univerze je pa zadeva taka. Univerza nima NIKAKRŠNE strategije razvoja IT. V RCUL je žal zaposlenih kup med sabo skreganih in nesposobnih ljudi. Poznam primer, ko je fakulteta najprej uporabljala Linux mail strežnik. Nato se je "nekdo" (definitivno to ni bilo vodstvo fakultete) odločil in so nabavili Exchange.

Nakar so "sistemci" ugotovili, da je pa Exchange ful težko uporabljat in je server (z licenco) stal v kleti par mesecev. Nakar so dobili strokovnjaka, ki je zadevo usposobil. Čez par mesecev (po zaključeni investiciji!) pa so začeli govoriti, da bodo šli na GMail. Potem je dekan ponorel in rekel, da takega razmetavanja denarja ne bo dovolil.

RCUL pa še naprej dela po svoje. Brez pravilnikov, brez sklepov, brez strategije. Tako so recimo v univerzitetnem omrežju samovoljno vklopili UTM prestrezno napravo. Na srečo je tepci niso znali ustrezno skonfigurirat in sem zadevo opazil in prijavil Informacijski pooblaščenki. Postopek še ni zaključen, mislim pa, da bodo inšpekcijske ugotovitve zelo zanimive.

Torej, če sklenem: če se nekomu "sprdne", da bi začel uporabljati GMail, to še ne pomeni, da bo zadeva res šla skozi.
sudo poweroff

Okapi ::

Na papirju torej neke pravice imam, v praksi pa jih ni še nihče uveljavil.
Očitno torej pri nas nikogar DRM ne moti toliko, da bi se jih lotil uveljavljati.

Oba veva, da je to bullshit. V teoriji že gre, v praksi pa večine ljudi ne moreš prisiliti/prepričati, da uporabljajo šifriranje.
Samo to je problem e-pošte na splošno, ne samo tiste v oblaku.

A na disku serverja je mail v kriptirani obliki.
Na disku vašega serverja. Kaj pa tam, od koder je pošta prišla?

Kakorkoli že, shranjevanje podatkov v oblaku je za večino uporabnikov računalnikov varnejše od shranjevanja podatkov doma. Če ljudem razlagaš, da oblak ni varen, jim v resnici bolj škoduješ kot koristiš. In to velja tudi za mala podjetja, šole in vse, ki nimajo ustreznih strežnikov in sistemcev, ki skrbijo za podatke. Da Pentagon podatkov ne shranjuje pri Googlu je pa menda tudi vsakomur jasno.

O.

poweroff ::

A na disku serverja je mail v kriptirani obliki.
Na disku vašega serverja. Kaj pa tam, od koder je pošta prišla?
Saj ne pravim, da imamo rešen problem na splošno. Rešujemo pa en pomemben del problema, ki bi ga tudi oblaki lahko rešili, pa ga nočejo.

Kakorkoli že, shranjevanje podatkov v oblaku je za večino uporabnikov računalnikov varnejše od shranjevanja podatkov doma. Če ljudem razlagaš, da oblak ni varen, jim v resnici bolj škoduješ kot koristiš. In to velja tudi za mala podjetja, šole in vse, ki nimajo ustreznih strežnikov in sistemcev, ki skrbijo za podatke. Da Pentagon podatkov ne shranjuje pri Googlu je pa menda tudi vsakomur jasno.

Ljudem je treba povedat resnico. Verjamem pa, da nekaterim podjetjem in povezanim osebam to ne paše, saj ni dobro za biznis.

Saj veš kako je ponavadi z varnostjo: razni kramarji pridejo in rečejo - če kupite tole in tole bo ta naš produkt rešil vse vaše težave z varnostjo. Kar je pa bullshit, saj varnost ni produkt, pač pa proces.

Enako velja pravzaprav tudi za oblačno računalništvo.
sudo poweroff
1 2
3
4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Amazon je osvežil svoje Kindle

Oddelek: Novice / Android
228820 (7177) kuglvinkl
»

Koliko naj stane e-knjiga? Amazon: 10 dolarjev

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
2010088 (7412) M.B.
»

V knjižnjici ni možna izposoja s Kindlom

Oddelek: Loža
173998 (3361) estons
»

Amazon popustil, pripravljen podražiti e-knjige

Oddelek: Novice / Ostale najave
247218 (6254) JanezekNovak
»

Dijak toži Amazon zaradi izbrisa knjig

Oddelek: Novice / Tožbe
486728 (4087) Ziga Dolhar

Več podobnih tem