Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.
30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.
Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko človek izmisli, in ki je predstavljala največji trn v peti malim programerskih podjetjem, ki si težko privoščijo stroške patentnih vlog in patentnih tožb, ter odprtokodni skupnosti. In če bo omenjeni precedens obveljal, to pomeni ne samo, da bodo programski patenti v ZDA v bodoče precej teže odobreni (vsaj če ne vključujejo tudi namenske naprave), ampak tudi efektivno razveljavitev večine obstoječih programskih patentov.
Največji poraženec sodnega procesa Bilski tako utegne biti podjetje, ki s samim procesom ni imelo nobene neposredne zveze: Microsoft. Njihov portfelj patentov je po zadnjem štetju težak:
skoraj 10.000 odobrenih patentov v ZDA,
preko 17.000 patentnih vlog v ZDA,
več kot 30.000 patentov, vloženih ali odobrenih drugod po svetu.
Odveč je poudariti, da večina teh patentov ne temelji na namenski napravi ali fizični transformaciji, in če gre verjeti pravnim mnenjem, jih po tem precedensu večina pade v vodo in Microsoftov mogočni portfelj postane vreden toliko kot kup starega papirja (razen če se zgodi, da tovrstni patenti nekoč spet postanejo veljavni).
Zato ne preseneča, da se je bil Microsoft, skupaj z Dellom in Symantecom, vključil v proces kot prijatelj sodišča z mnenjem, da se "strinja", da morajo patenti vključevati namensko napravo in/ali transformacijo, zato naj bodo programski patenti odobreni "samo" pod pogojem, da se programska oprema navezuje na "napravo" (računalnik) in da opravlja "fizično transformacijo" (premikanje elektronov); kar v praksi pomeni, da naj se g. Bilskemu vloga zavrne, programski patenti pa naj bodo dovoljeni še naprej. Sodišče je večino njihovega mnenja pravilno prepoznalo kot buče.
Podobna stališča so v svojih mnenjih zavzeli tudi BSA in Yahoo in SAP, medtem ko sta se Red Hat ("programski patenti ovirajo napredek") in IBM ("ni utemeljenega razloga za dopustitev programskih patentov") postavila na nasprotno stran. Sodišče je na koncu odločilo tako, kot je, in odločitev je bila sprejeta s splošnim odobravanjem.
Vendar zgodba še ni povsem zaključena. G. Bilski in njegov partner sta 28. januarja 2009 vložila pritožbo na vrhovno sodišče. In sodišče (ne eno ne drugo) se zaenkrat še ni izreklo o programskih patentih eksplicitno (kar se bo nekoč verjetno moralo zgoditi). A trenutno stanje je vsekakor pozitivno. In dokler bo ta odločitev veljala v ZDA, je malo verjetno, da bi programski patenti zaživeli v EU ali drugod po svetu.
Zjutraj vstanem, sneg, mraz, slaba cesta,... ves slabe volje se sestavim pokonci, potem pa tole. Oh, kako lep dan! Nenadoma se mi cesta ne zdi več tako slaba, sneg romantičen, mraz pa prav prijeten.
Zjutraj vstanem, sneg, mraz, slaba cesta,... ves slabe volje se sestavim pokonci, potem pa tole. Oh, kako lep dan! Nenadoma se mi cesta ne zdi več tako slaba, sneg romantičen, mraz pa prav prijeten.
OMG, kako romantično
Zanima me, če bodo potemtakem tudi Applovi patenti padli v vodo? Mislim predvsem na tiste, ki so realizirani samo kot skica na papirju?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
microsoft je svoje uporabil samo zdej v tistih dogovorih z novellom...vecino patentov so mel samo zato, da jih nek Joe Blow ne bi uporabil in jih tozil za miljone. Double click je pa njihov ja :P
Zjutraj vstanem, sneg, mraz, slaba cesta,... ves slabe volje se sestavim pokonci, potem pa tole. Oh, kako lep dan! Nenadoma se mi cesta ne zdi več tako slaba, sneg romantičen, mraz pa prav prijeten. [:D]
Indeed ! Svet je pravkar postal lepši ! Wohohoho ! [:))]
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Meni se zdi, da se malo prehitro veselite. Sem malo googlau, da bi dobil več informacij, pa mi razen wikipedije in enih parih blogov ni uspelo izbrskati nič kaj bolj konkretnega.
edit -
pa tudi ne verjamem, da bi se velika podjetja, ki so v patente vložila milijone in miljone $ le-tem kar tako odrekla brez krvavega boja.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Samo, z druge strani...firma A je rabila algoritem za računanje problema X. Ker je ta algoritem zelo zahteven so zaposlili vrhunske strokovnjake in jih pošteno plačali. Izdelava algoritma X je trajala 5 let, porabljenih je bilo precej milijonov dolarjev. A ko jim je uspelo, so bili zadovoljni, so pa še patentirali algoritem X, ker je bil navsezadnje njihov "izum" in njihov strošek. Sedaj se pa najde firma B, ki isto rabi algoritem X...namesto da bi ga kupili in plačali za patent, ga lahko prosto uporabljajo brez kakršnikoli stroškov. Zdaj, če me spomin ne vara, je to povsem enako kakor obtožbe glede piratiziranja. Okoristiš se z delom nekoga drugega... ?
Nič se ne okoristiš, če ga ne prodajaš. :) Tudi, če uporabiš javni prevoz se ne okoristiš ko greš noter pa ven (razen če žetone ne kradeš, ampak to je že drugo .. ) :)
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Ja, vse skupaj je precej hecno. Sodeč po virih, ki so na voljo na to temo, gre za nič manj kot revolucionarno zmago. Po drugi strani pa gre za nek obskuren proces, za katerega širša javnost očitno sploh ni vedela. Kaj bo dejansko iz tega, je precej težko reči. Je pa treba vedeti par stvari, ki morda lahko pojasnijo relativno neodmevnost procesa. Dejansko je šlo za proces, ki ni imel neposredne zveze s softverskimi patenti (ki pa ima lahko kljub temu zelo konkretne posledice tudi tam). In zgodba z vidika softverskih patentov ni nikakor zaključena ali dokončna, ampak gre bolj za vmesno stopničko, ki bolj posredno vpliva ali nakazuje na to, v katero smer se bo prizivno sodišče obračalo v prihodnje. Tudi obstoječi patenti niso zaradi tega kar čez noč postali neveljavni - le uveljavljati jih bo v bodoče verjetno precej težje. In seveda vlagati nove.
Odlična novica. Upam, da to zajema tut butastega Applovega patenta, s katerimi želijo drugim proizvajalcem prenosnih naprav preprečiti proizvodnjo telefonov z večprstnimi dotiki.
Samo, z druge strani...firma A je rabila algoritem za računanje problema X. Ker je ta algoritem zelo zahteven so zaposlili vrhunske strokovnjake in jih pošteno plačali. Izdelava algoritma X je trajala 5 let, porabljenih je bilo precej milijonov dolarjev. A ko jim je uspelo, so bili zadovoljni, so pa še patentirali algoritem X, ker je bil navsezadnje njihov "izum" in njihov strošek. Sedaj se pa najde firma B, ki isto rabi algoritem X...namesto da bi ga kupili in plačali za patent, ga lahko prosto uporabljajo brez kakršnikoli stroškov. Zdaj, če me spomin ne vara, je to povsem enako kakor obtožbe glede piratiziranja. Okoristiš se z delom nekoga drugega... ?
Preprican sem, da problem X nima samo ene resitve. Firma B lahko komot porabi svoja sredstva za enako raziskavo in pride do podobne resitve problema. Ne morejo kar iz rokava potegniti tistega algoritma in ga uporabiti.
No, seveda obstaja N načinov za izvedbo nekega algoritma, samo tu se gre za primer, ko firma B vzame nekaj kar je naredila firma A in to potem vgradi v svojo programsko opremo, ki jo potem prodaja naprej. Seveda se je s tem okoristila, kako lahko rečete da ne. Če ne bi vzela tega algoritma in bi razvijala svojega, bi porabila recimo 10mio $, kar pomeni da se je firma B okoristila za ta znesek.
Čisto ista stvar je pri piratiziranju. Če jaz vzamem MS program in ga skopiram ter prodam naprej, sem se okoristil za stroške razvoja programa plus zaslužek ki sem ga naredil pri tej prodaji. Nekaj drugega je, če stvar uporabljaš za lastne potrebe. Recimo da si z neta skopiraš film in ga pogledaš, a ga v primeru, da bi ga mogel iti gledat v kino (in s tem plačati za njegovo izdelavo) ne bi šel. Tu nisi nikogar oškodoval, saj ga tako ali tako ne bi šel gledat. Če ga pa recimo naložiš z neta in prodajaš naprej....tu si se pa spet okoristil... Enako kot z zgornjim patentom?
Samo, z druge strani...firma A je rabila algoritem za računanje problema X. Ker je ta algoritem zelo zahteven so zaposlili vrhunske strokovnjake in jih pošteno plačali. Izdelava algoritma X je trajala 5 let, porabljenih je bilo precej milijonov dolarjev. A ko jim je uspelo, so bili zadovoljni, so pa še patentirali algoritem X, ker je bil navsezadnje njihov "izum" in njihov strošek. Sedaj se pa najde firma B, ki isto rabi algoritem X...namesto da bi ga kupili in plačali za patent, ga lahko prosto uporabljajo brez kakršnikoli stroškov. Zdaj, če me spomin ne vara, je to povsem enako kakor obtožbe glede piratiziranja. Okoristiš se z delom nekoga drugega... ?
Verjetno podjetje A ne bo kar prosto ponujalo alogritma X. Ponujali bodo njegove rezultate oz. algoritem zakodirala v program. Podjetje B pa naj samo razvije ta algoritem, ali pa plača podjetju A.
nekikr> "samo tu se gre za primer, ko firma B vzame nekaj kar je naredila firma A in to potem vgradi v svojo programsko opremo, ki jo potem prodaja naprej"
Kot vem, to pokriva področje avtorskih pravic, ne pa patentna zakonodaja.
Če bi Microsoft izdelal monitor in v njegovo čipovje (ASIC) nekako stlačil svoj(?) algoritem ClearType, se nikomur ne bi zdelo sporno, da je za to dobil deset patentov in da vsem drugim prodaja licence. Ker je svoj(?) ClearType stlačil v Okna, je pa sporno.
Sklep: softverski patenti so problematični, ampak če rečemo, da so kar vsi po vrsti neupravičeni, je treba v isti smeri razmišljat tudi pri mnogih ne-softverskih.
No, seveda obstaja N načinov za izvedbo nekega algoritma, samo tu se gre za primer, ko firma B vzame nekaj kar je naredila firma A in to potem vgradi v svojo programsko opremo, ki jo potem prodaja naprej.
A Inc. bo itak uporabljeno znanje vgradil v svojo programsko opremo, ki je pod zaščito neke licence - to je popolnoma ločeno vprašanje od patentiranja, čeprav možno da se delno pokriva.
Po mojem je bolje, da se matematičnih idej ipd. NE patentira, ker je možnost zlorab in izguba časa in denarja zaradi pravnih postopkov enostavno prevelika. Nekateri primeri so upravičen, samo to je spet debata zase.
Gospodarska škoda zaradi nezmožnosti patentiranja algoritmov je neznatna, medtem ko so prihranki lahko ogromni!
Žal mi je za tvojo firmo A, samo tako je življenje.
Glede tistih firm A in B ter problema X in rešitve Y.
Firma A ima ogromno denarja, tako, da se jim nek tak strošek ne pozna veliko. Firma B, ki pa isto rabi algoritem Y ima majn denarja in preprosto kopira firmo A, ter ne propade.
To je dobro s katerekoli strani pogledaš. Firme, ki bodo potrebovale neko rešitev bodo v vsakem primeru plačale razvoj.
Malo bo to povleklo na komunizem
opensource: "woot*!"
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin
Zjutraj vstanem, sneg, mraz, slaba cesta,... ves slabe volje se sestavim pokonci, potem pa tole. Oh, kako lep dan! Nenadoma se mi cesta ne zdi več tako slaba, sneg romantičen, mraz pa prav prijeten.
Sicer imam osebno prav rad pogled na zasneženo pokrajino, sam pa to vseeno človeku lepo polepša dan ko se ma za učit :>
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
Ni ti treba skrbeti, še vedno isto deluje za patentiranje. Če bi bila kakšna sprememba potem apple nebi mogel patentirati multi-touch funkcijo na telefonih in niso bili prvi ki so to izumili.
Ni ti treba skrbeti, še vedno isto deluje za patentiranje. Če bi bila kakšna sprememba potem apple nebi mogel patentirati multi-touch funkcijo na telefonih in niso bili prvi ki so to izumili.
Apple je bil prvi, ki je multitouch dal v telefone, dvomim pa, da je bil prvi, ki je to tehnologijo izumil. Sicer pa se stvari, ki se tičejo uporabniškega vmesnika, po mojem ne bi smelo patentirati, saj bi morale biti univerzalne. Si predstavljate, da bi nekdo v času začetka avtomobilizma patentiral upravljanje z volanom, tako da bi vsi drugi nato morali iskat druge rešitve?
20 let? Ni to preveč? Primerjaj Windows 3.0 iz 1990 in trenutni Windows ... in je samo 19 let razlike. Ali pa če pogledaš celotno softwaresko industrijo.
> Kaj pa če se uporabi način iz farmacije - patent velja 20 let.
če prav vem, tut v farmaciji ne moreš patentirat H20, če si pogruntal, da voda zdravi dehidracijo. lahko pa patentiraš npr. postopek, ki iz kamenja dela H20...
Ok, 20 let je malo predolgo. 10 pa bi že šlo verjetno.
@borchi: H2O ne moreš. So določene meje, kaj se lahko patentira. Kvečjemu lahko patentiraš novo zdravilno učinkovino, novo pot sinteze,... Znane molekule kot je voda pa ne moreš.
Če je nekje patentno zaščitena sintezna pot, molekula pa ne, pride generik na trg s spremenjeno sintezno potjo.
Sedaj pa prezrcali to v računalništvo in že imaš neko rešitev.
Glede tistega s podjetji A in B. Patenti so na začetku bili namenjeni izumiteljem in podjetjem, da bi s tem zaščitili leta vloženega truda in denarja, vendar pa je to danes nekako izgubilo smisel, saj imajo velika podjetja na tisoče patentov in mala podjetja, ki razvijejo 2-3 patente, jim ne morejo konkurirati, saj skoraj gotovo nekje obstaja patent, ki ga njihova programska oprema krši. Moje mnenje je, da patenti ščitijo predvsem velika podjetja in t.i. patent trolle, ki izkoriščajo patente, ki so jih dobili, samo za tožbe proti drugim nič hudega slutečim podjetjem in ne za razvoj. Velika podjetja imajo pa itak med sabo podpisane sporazume po katerih se ne tožijo zaradi kršenja patentov.
Jaz vidim problematiko drugje. Recimo da isto stvar razvijata dva - multinacionalka in s.p. (karikiram). Do rezultata pride s.p. prej, vendar nima denarja za patentiranje po vsem svetu, multinacionalka pa zadevo pobere in prijavi kot lasten patent. S.p., ki nima denarja za vojsko pravnikov, je žrtev tožbe za stvar, ki jo je sam razvil.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
No, glede datotečnih sistemov je tako... Lahko jih za 10 let patentiraš, ampak potem bi morale biti zadeve (zaradi standardizacije in povezljivosti heterogenih okolij (Linux - Win)) urejene tako, da bi tudi MS moral ponujat vsaj en sistem, ki ni patentiran. Hvala bogu, da Linux danes bere FAT in NTFS sisteme, sicer bi bile zadeve hudo zoprne. MS se do danes ni potrudil, da bi znal delat s še kakšnim drugim, kot njemu lastnimi.
No, glede datotečnih sistemov je tako... Lahko jih za 10 let patentiraš, ampak potem bi morale biti zadeve (zaradi standardizacije in povezljivosti heterogenih okolij (Linux - Win)) urejene tako, da bi tudi MS moral ponujat vsaj en sistem, ki ni patentiran. Hvala bogu, da Linux danes bere FAT in NTFS sisteme, sicer bi bile zadeve hudo zoprne. MS se do danes ni potrudil, da bi znal delat s še kakšnim drugim, kot njemu lastnimi.