Slo-Tech - Maratonska in najuspešnejša sezona Kiberpipe se bliža koncu (a ne še čisto!). Ta teden vas čaka:
Galaksija je Jugoslovanski hišni mikroračunalnik iz srede osemdesetih, ki je bil zamišljen kot domača alternativa takrat težko dostopnim izdelkom iz tovarn Sinclair in Commodore.Pri načrtovanju in izdelavi delujoče replike Galaksije za Kiberpipin računalniški muzej je Tomaž Šolc odkril veliko edinstvenih pristopov v načrtovanju tako strojne kot programske opreme, ki so jih prvotni avtorji uporabili v želji, da bi bila izdelava Galaksije čim cenejša in preprostejša. V torek ob 19.00.
V sredo pa sledi zaključna zabava sezone Spletnih uric. Če ste kakšno predavanje zamudili in bi radi poklepetali s predavatelji in drugimi obiskovalci, se nam pridružite! Hrane in pijače ne bo manjkalo, kot tudi ne zanimivih sogovornikov! Morda pa vam bomo pripravili še kako presenečenje...
Jaz se Galaksije spomnim še iz OŠ, vendar mislim, da stroja nikoli nisem videl v živo (je bilo še par čudnih škatel s podobno estetiko a la Orao v tistih časih, tako da kdo ve).
Je bil pa to v osnovi projekt pod okriljem ravije Računari. V Sloveniji je potem enkrat takrat revija Moj Mikro imela tudi dokaj kul projekt MMS (Moj Mikro Slovenija) - kompletni načrti za CP/M stroj in ravno tako je bilo možno kupiti kite. Mislim, da je bila Galaksija velika inspiracija in vsekakor vsa čast za zamisel in trud, to je bil odličen in zelo uspešen podvig praktično ene same osebe, Voje Antonovića!
Vsekakor pa mislim,d a bi morali tudi kaj napisati o Vuk-u, ki ga je naredil makedonski entuziast in je bil narejen v stilu galaksije, vendar na osnovi močne MC-68000 namesto ubogega Z-80A...
Vuk? Je kje kak info? Ti sistemi so mi zelo zanimivi - so bili pa ponavadi jasno precej skromnih sposobnosti. Recimo Galaksija je z Z80A procesorjem generirala tudi video signal (podobno kot ZX81), kar jasno precej omeji kaj lahko zganjaš na zaslonu. Fora je v tem, da si tak računalnik lahko sestavil iz konfekcijskih delov, niso se pa seveda mogli kosati s kakim C64 ipd., ki so imeli lastno video čipovje. Samo saj niti ni bil trik v tem.
"Vuk" je bil nakratko opisan v enem od "Svetov Kompjutera", ni bilo pa podatkov za DIY ( tiskanina, shema).
Po danih podatkih je bila stvar zelo impresivna. Čeprav je imela neko softversko risanje slike, je bila povsem spoštljivo hitra in imela za takratne čase zelo lepo grafiko. Mislim, da je imela vdelan pascal compiler ali nekaj takega.
V glavnem, razvijalcu kapo dol.
"Galaksija" je pa mislim da za generiranje slike uporabljala natanko enako finto kot ZX-81, le da je imela veliko bolj dodelan SW v ROM-u, ker je njen basic bil bistveno boljši od ZX-81 tkinega...
Mislim, da je CLive Sinclair zelo precenjen. Itak ZX serije ni delal on, ampak fantje v "Nine Tiles", on je samo pobral slavo. Voji Antoniću in še nekaterim se ni treba skrivat _pred_nikomer_ .
Galaksija je prišla ven ene takrat kot ZX-81 in bila je narejena na YU trgu- pod vse sorte carinami, davki in omejitvami. Da ne govorimo o tem, da je bila razvita v domači garaži, dobesedno s pomočjo "štapa i kanapa". Pa ohišje je bilo genialno narejeno- kar iz vitroplasta za tiskana vezja, zlotano skupaj in pobarvano z avtolak sprejem. Tiste črte ob robovih so bile narejene z letrasetom. Najprej si celotno zlotano ohišje pobrusil in zaoblil robove, nato si ga posprejal z barvo ozadja ( ponavadi bela ), nato si nanesel z letrasetom črte in napise, zatem pa posprejal vse skupaj z glavno barvo (ponavadi modra), počakal, da se je malo posušila, nato pa odlipil letraset dol in dokončno posušil vse skupaj. Rezultat je glede na "štap i kanap" res lep.
Računar "Galaksija"... nisem si ga sicer naredil, ker sem raje zbiral denar za Spectruma, ampak projekt in načrte sem pa znal na pamet. To je bil takrat odličen učbenik digitalne elektronike.
Naslednik Galaksije je bil, če se ne motim TIM-011.
Zelo lepo narejen stroj. Vse je bilo skupaj v mointorjevi škatli, stvar je imela več kot spodobno grafiko, pa uporabljala je relativno poceni in zmogljivo izboljšano Hitačijevo verzijo Z-80 pod imenom HD-64180...
Jap, slika v novici je res za en k. Nekaj slik Tomaževe Galaksije je dostopnih tukaj in seveda na njegovem blogu, lansko sezono pa smo v muzeju gostili original Galaksijo iz 80tih, izdelavo Damjana Lenarčiča - slike le-te so prav tako dostopne v galeriji.
