Slo-Tech - V Sloveniji je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po progresivnosti, zmerja s komunizmom. Prav tako je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po konzervativnosti, a niso ravno katoliške, zmerja z neoliberalnostjo.

Neoliberalizem – posebno zmes ekonomske teorije, politike in razlage delovanja človeške družbe – najpogosteje spremljata podobi ameriškega republikanskega predsednika Ronalda Reagana in britanske konzervativne premierke Margaret Thatcher, ki sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja najbolj radikalno posegla v idejo države blaginje. Za njuno politiko je značilno krčenje delavskih pravic, liberalizacija reguliranih gospodarskih panog (energetike, telekomunikacij …) privatizacija javnega sektorja in ukinjanje socialne države. Oba politika družbe nista videla kot nečesa kolektivnega („družba ne obstaja“), ampak sta poudarjala svobodnega posameznika, ki si blaginjo ustvarja na svobodnem trgu in s konkurenčnim bojem, v katerega država ne sme...

Slo-Tech - Pokrajina bi lahko navdihnila režiserje postapokaliptičnih filmov. Skozi pritlehen dim so se prebijale sence osamljenih domačih živali, ki so zatavale na smetišče Agbogbloshie - obsežen predel na obrobju Akre, glavnega mesta Gane. Med odvrženimi računalniškimi zasloni, zakopanimi tipkovnicami in razmetanimi trdimi diski so tekali otroci in pomagali staršem, ki so preiskovali elektronske odpadke in v košare nabirali vse, kar bo hotela odkupiti lokalna podružnica velike korporacije za predelavo odpadkov. Ostale kose pa so odvrgli, zakopali ali skurili na neštetih majhnih nedigitalnih kresovih.

Poti izrabljenih simbolov informacijske družbe so zelo slabo raziskane. Zahodni potrošniki vedo le, da so stari računalnik s podstrešja ali kleti dali nekam „stran“. Verjetno so ga na poseben dan pustili na dvorišču, od koder so ga odpeljali zbiralci nevarnih odpadkov. Ta računalnik je zamenjal nekaj zbirnih mest, se znašel na tovorni ladji in pristal nekje na obalah Afrike ali Kitajske. Če je...

Slo-Tech - Danes je Informacijski pooblaščenec podal Mnenje o varstvu osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju. Slovenija naj bi v skladu z EU direktivo 2004/52/ES, ki uvaja načelo plačevanja cestnine glede na prevožene kilometre, po nekaterih napovedih elektronsko cestninjenje uvedla že v letu 2009, vsekakor pa verjetno med prvimi v Evropi.

Ker gre pri elektronskem cestninjenju za zbiranje velikega števila osebnih podatkov, med drugim tudi lokacijske in časovne podatke o prevoženi poti, je seveda zelo pomembno, kako bodo ti podatki zavarovani. Prekomerno zbiranje in nepooblaščen dostop do podatkov bi namreč omogočala sledenje posameznim vozilom ali naknadno ugotavljanje, kje se je neko vozilo v danem trenutku nahajalo.

Pri debatah okrog uvedbe elektronskega cestninjenja se trenutno izpostavljata dva koncepta. Prvi predvideva uporabo naprave, ki bo povezana z nadzornim oziroma obračunskim centrom (ne nujno s stalno povezavo), kamor bo posredovala lokacije o gibanju vozila. Drugi pa...

Focus Društvo - Na spletni strani nevladne okoljske organizacije Focus Društva za sonaraven razvoj so ob svetovnem dnevu Zemlje objavili kalkulator ekološkega odtisa. Ekološki odtis (Ecological Footprint) je rodovitna površina zemlje, ki jo posameznik potrebuje zato, da bi zadovoljil svoje potrebe po hrani in življenjskem stilu ter odložil odpadke, ki jih pri tem pridela.

Že dolgo je znano, da se na delovno mesto ali v šolo sicer lahko vozimo s kolesom, doma recikliramo odpadke in imamo izolirano bivališče ter svoje otroke ali prijatelje spodbujamo k trajnostnemu načinu življenja, a v bistvu vse to ne pomeni veliko, če si vsako leto...

Slo-Tech - Logika je preprosta. Če v knjigi nastopi vesoljska ladja, ki odleti na planet Tralfamadore, in se med poglavji se zgodi še kako popotovanje skozi čas, potem zagotovo gre za znanstveno fantastiko. Znanstvena fantastika pa je tisti literarno manjvredni žanr, ki živi na bolšjakih, balkanskih trafikah in študentskih sobah, ki jih naseljujejo čudni poraščeni osebki z nagnjenjem do fantazijskih računalniških iger. Če se v znanstvenofantastično preobleko skrije eden najboljših (proti)vojnih romanov dvajsetega stoletja, obstaja velika verjetnost, da ga bo literarno razgledana javnost in velika večina ženskega prebivalstva najverjetneje spregledala. Tako gre to.

Klavnice pet, ki jo je napisal pred dobrima dvema tednoma preminuli Kurt Vonnegut, na srečo ni doletela tako nemila usoda. Avtorju je zagotovila nesmrtno kulten status, bralcem pa obilne obroke grenkega smeha. Vonnegut je svojo »klavnico« doživel med drugo svetovno vojno, ko ga je leta 1944 – nekaj mesecev po materinem samomoru –...

Slo-Tech - Med temeljna družboslovna dela, zagotovo sodi tudi delo, "Družbena pogodba in načela političnega prava", ki ga je spisal J.J. Rousseau.

O družbeni pogodbi se dandanes govori več, kot se je morda kadarkoli v preteklosti, čeprav ni nastala takrat, ko jo je J.J. Rousseau. spisal. Družbena pogodba je nastala je že zdavnaj prej. J.J. Rousseau jo je le analiziral.
Kratek povzetek, tega izjemnega dela, bom poskušal na kratko osvetliti v nadaljevanju.


V naravi človeka je, da je svoboden ali vsaj hoče biti svoboden. Kakor hitro je človek sposoben sam odločati o sredstvih, ki so mu na razpolago, je njegov prvi in najvišji zakon skrb zase in do samega sebe. To svojo skrb, ali egoizem, če hočete, lahko navzven uveljavlja le s silo, tako da je gospodar. Gospodar samemu sebi in drugim. Gospodar pa je le, če silo spremeni v pravico in pokorščino v dolžnost. Problem (ali sreča) je le v tem, da ni nikoli nihče dovolj močan, da bi lahko ostal za vedno gospodar. Ko se torej sila in gospostvo na...

Slo-Tech - Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so v filmski svet prinesla nekaj nenavadnih likov -- skrajne negativce, ki so jih režiserji s pomočjo humorja in visoke kulture prikazali kot nadvse simpatične možakarje. Tarantinovi morilci iz Šunda ali kultivirani ljudožerec Dr. Hannibal Lecter med ubijanjem citirajo Biblijo, si privoščijo kozarček izbranega chiantija in s svojimi žrtvami krešejo duhovite dialoge. Estetizacija nasilju odvzame ostrino in ga naredi skoraj sprejemljivega, lepim, izobraženim in poduhovljenim likom pa ljudje bistveno raje odpuščajo kot tistim, ki jih je narava kaznovala z obrazom prestopnika.

Tudi Aleks, glavni junak Burgessovega romana Peklenska pomaranča (1962) je »lep« petnajstletnik. Ko se svojo tolpo klati po neimenovanem nočnem mestu, z baletnim korakom obrca brezdomca, posili neznanko na njenem domu in ubije starko, v ušesih pa mu poplesavajo takti klasične (predvsem Beethovnove) glasbe. Svojih dejanj nikoli ne pojasnjuje ali jih opravičuje, »ultra...

Slo-Tech - Letalo strmoglavi na samotnem otoku, daleč od prometnih ladijskih poti. Preživeli se morajo znajti sami, saj v letalskih razbitinah ne najdejo prav dosti uporabnega. Otok se zdi prijazen in neobljuden, a v grozečih nočnih sencah nekdo že kmalu opazi "pošast". Med prebivalci otoka se vse bolj izražajo njihove osebnostne razlike, razvijejo se boj za prevlado, hrano in vodo, življenje preživelih začnejo greniti nesložnosti in spletke. Postopoma se razdelijo na dve skupini, odnosi se vse bolj zaostrujejo, kmalu pade prva žrtev.

Če bi začeli v domačih branjih predstavljati tudi filme in nanizanke, bi lahko kdo upravičeno pomislil, da opisujemo znano ameriško televizijsko nanizanko Lost. Vendar pa je zelo podoben zaplet (preživelih na samotnem otoku) že leta 1954 uporabil britanski pisatelj William Golding v svojem najbolj znanem romanu Gospodar muh. V glavne vloge je postavil 6-12 let stare dečke, ki naj bi jih med drugo svetovno vojno hoteli njihovi starši nekam evakuirati (kritiki...

Slo-Tech - "Pravni sistem bolj ščiti kriminalce kot žrtve!"

Pogosto slišan očitek, ki želi z lahkotnim zamahom javne zgroženosti odpraviti kavtele kazenskega postopka, kakršne so se izoblikovale v zadnjih stoletjih. Protislovje, ki spregleda, da žrtve ex post facto zaščita ne more več ubraniti pred storjenim zlom, domnevnemu - gotovemu! - storilcu pa ne nudi možnosti zagovora. Saj je vsakomur jasno, kaj se je zgodilo!

Kafka sledi javnemu instinktu in načrtno spodkoplje načela sodobnega kazenskega postopka. Obdrži formalne pravice, a jih vsebinsko izprazni in razvrednoti.

Gospod K. se tako zjutraj zbudi v stanovanju, polnem nekakšnih uradnikov. Ugotovi, da se proti njem vodi postopek. Ima pravico do obrambe - a ne ve (in ne sme izvedeti), česa je obtožen. Velja domneva nedolžnosti -- a ob obrnjenem dokaznem bremenu že zgolj to, da teče postopek, pomeni, da je itak kriv. (Ako bi bil oproščen, pa to seveda še ne pomeni, da očitanega dejansko ni storil!) Pozvan je na zaslišanje - a ga ne obveste,...

Slo-Tech - Če bi se kdaj odločil slediti popotovanju svojega davkoplačevalskega tolarja, bi me ugotovitve zagotovo spravile v slabo voljo. Čeprav ta moj tolar počne marsikaj koristnega – vzdržuje ceste, zdravi bolnike in izobražuje potomstvo – žal tudi podpira ameriško mednarodno politiko in plačuje najrazličnejše norosti državnih uradnikov (lep primer je direktiva o nadomestilih) ali necivilizirane izpade parlamentarnih poslancev.

Ob podobni ugotovitvi si je ameriški pisatelj in filozof Henry David Thoreau sredi devetnajstega stoletja zastavil zelo tehtno vprašanje: kaj lahko stori državljan, ki se ne strinja z načinom, kako vlada zapravlja njegov davkoplačevalski denar. Svoj manifest je izoblikoval v eseju O civilni nepokorščini (1849), v katerem je zapisal, da državljanom sicer ni mogoče zapovedati družbeno koristnega delovanja, vendar je njihova moralna dolžnost, da se uprejo nesmiselnim, predvsem pa nepravičnim ravnanjem svoje vlade. To lahko storijo z zavračanjem sodelovanja pri...