Slo-Tech - Še nekaj dni nas loči do torkovega glasovanja Evropskega parlamenta o direktivi o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, ki naj bi uredila razmerja med založniki in avtorji, predvsem pa jim ponudila vzvode, da materialno unovčijo svoje delo, kar je doslej uspevalo le manjšini. Direktiva ima torej v osnovi dober namen in prinaša veliko pozitivnih sprememb, toda v njej sta tudi zloglasna 11. in 13. člen. O obeh smo doslej že veliko pisali, utegneta pa imeti vsaj nepredvidljive, zelo verjetno pa kar nepopravljive posledice za uporabnike spleta.

Zato se stopnjuje tudi pritisk na poslance. Danes so tako svoje strani zatemnile nemška, češka, danska in slovaška Wikipedija, s čimer so upravljavci želeli opozoriti na negativne posledice sprejema takega predpisa. V...

Slo-Tech - Novozelandska vlada je leta 2000 začela revizijo patentnega zakona (1953), z namenom prilagoditve družbenim in tehnoloških spremembam v zadnjih 50 letih. Zadnje še odprto vprašanje je zadevalo patentiranje računalniških programov (ti. softwerski patenti) in na tej fronti je njihov parlament lani tega časa sprejel še kako dobrodošlo odločitev, da računalniških programov ni mogoče patentirati. Vse to se je zgodilo kljub ostremu nasprotovanju mednarodnih konzorcijev.

Istočasno so v spremenjeni zakon zapisali, da je izume, ki zgolj vključujejo (embed) računalniške programe, načeloma še vedno mogoče patentirati. Da se te ti. "z računalnikom izvedene izume" (Computer-implemented inventions aka CII) ne bi uporabilo kot stranska...

Heise - Evropska unija bo prenovila devet let staro direktivo 2002/96/EC, ki predpisuje recikliranje potrošne elektronike v EU. Direktiva trenutno predpisuje, da mora vsaka država letno na prebivalca zbrati vsaj štiri kilograme odpadne elektronike za recikliranje. Ta določba je malo nenavadna, zato si že nekaj časa prizadevajo primerneje opredeliti zavezo k recikliranju elektronike.

Evropska komisija je v osnutku predlagala, da bi morala vsaka država ločeno zbrati 65 odstotkov vse elektronike, ki gre v promet. Evropski parlament je imel še smelejše cilje, saj so želeli delež dvigniti na 85 odstotkov, kar so izglasovali z neverjetno večino. Evropski ministri za okolje so nekoliko spravljivejši,

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

Slo-Tech - Evropski parlament je (danes) v sredo, 6. julija, na plenarni seji z zgodovinsko večino 648 glasov od 680 prisotnih poslancev zavrnil sprejetje Direktive o računalniško izvedenih izumih znane tudi kot Direktiva o programskih patentih.

Gre za močno zaušnico Evropski komisiji in Evropskemu svetu, ki sta si (ob prišepetavanju lobija multinacionalk) prizadevala, da bi programje v evropski uniji postalo patentabilno.

Več o dogajanju v parlamentu lahko najdete v izjavi za javnost slovenske Iniciative programski patenti. Ta si že dalj časa na vseh nivojih prizadeva informirati domačo politiko in gospodarstvo o škodljivih posledicah patentiranja programske opreme - www.patenti.si

Evropski poslanci iz Slovenije so, razen gospe Jordan Cizelj, glasovali proti. Gospa Jordan Cizelj se je glasovanja vzdržala.

Zanimivo je, da se je ravno včeraj proti programskim patentom opredelila tudi ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko!

Slo-Tech - Današnje DELO (petek 15. aprila 2005) je na strani 18 objavilo članek z naslovom "Slovenski študenti postavljajo GZS na laž".

Kot poroča DELO, so člani študentskega zbora ljubljanske študentske organizacije (ŠOU) preko komunikacijsko-informacijskega servisa ŠOU v Ljubljani pripravili in izvedli anketo o tem, kakšno mnenje imajo o sporni direktivi o programskih patentih slovenska podjetja.

Anketirali so 1123 podjetja, članice Združenja za informatiko pri GZS. Združenje za informatiko sporno direktivo uradno podpira, odgovori podjetij pa kažejo, da kar 79 odstotkov podjetij direktivi nasprotuje (na anketo je sicer odgovorila petina podjetij).

Na vprašanje novinarja DELA zakaj so v Združenju za informatiko čakali na študentsko pobudo, namesto da bi sami ugotovili interese slovenskega gospodarstva, katerega interese naj bi zastopali je sekretarka združenja Andreja Ivartnik Kanduč med drugim odgovorila, da "Upravni odbor ni nikoli predlagal nobene raziskave. Tudi za podporo direktivi...

STA - Iz neuradnih diplomatskih virov se je izvedelo, da so za konkurenčnost pristojni ministri EU (Slovenijo je zastopal slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak), na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave, pod t. i. točko A, sprejeli predlog sporne direktive o programskih patentih.

To pa še ne pomeni, da je direktiva dokončno sprejeta. Sledi namreč drugo branje direktiva v Evropskem parlamentu, nato pa ponovna obravnava na Svetu EU. Če soglasja med obema institucijama ne bo, bo najverjetneje sklican t. i. postopek sprave.

Soglasje Slovenije sporni direktivi ne preseneča, saj je minister Vizjak v parlamentu povedal, da "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila...

Slo-Tech - Vse je že kazalo, da je bitka za preprečitev, da bi programski patenti prišli v Evropo skozi zadnja vrata izgubljena. A politika je čudna stvar.

Danski parlament je včeraj na seji odbora za evropske zadeve izdal zavezujoče naročilo svojemu gospodarskemu ministru, da mora v ponedeljek zahtevati umik sprejemanja direktive z dnevnega reda.

Ker bo moral danski minister zagovarjati mnenje, ki je nasprotno njegovemu osebnemu, je vprašanje kako uspešna bo zahteva. V kolikor bo prišlo do glasovanja, se pričakuje, da bodo podporo Dancem dali Poljska, Nizozemska in morda Nemčija ter Španija. Glede na to, da je minister Vizjak v parlamentu povedal, da želi Slovenija v prihodnosti bolj aktivno...

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...