Slo-Tech
Prijavi se z GoogleID

» »

Jeklo iz mikrovalovke

Jeklo iz mikrovalovke

Slashdot - Z mikrovalovi, s kakršnimi so se doslej grele pice in in druge jedi, bodo morda kmalu proizvajali tudi jeklo.

Namesto ur segrevanja v visokih pečeh "mikrovalovna pečica" stali rudo v minuti in porabi veliko manj energije. Tudi sicer je stroškov in svinjarije precej manj. Iz mešanice železove rude in premoga (ne koksa!) naj bi nastalo jeklo, tako da bi celo odpadel dosedanji dvofazni način pridobivanja jekla -- najprej plavž, potem še elektropeč.

Stvar je slišati logična, je pa lahko posredi še tudi kakšna neomenjena težava. Očitno je za radikalna izboljšanja prostor tudi še v tradicionalnih industrijah.

Sami po sebi se tudi postavljata (vsaj) dve vprašanji. Bo nekaj takega potem mogoče za vsako kovino? In še: Potem bi relativno lahko postavili plavže na Luni, Marsu, asteroidih. Ker zlasti na slednjih je rud v izobilju.

Link! MTU

18 komentarjev

rekunius ::

Rude v mikrovalovni, zanimivo.
Obeta se nam revolucija :))

CIMEK ::

Finta :D zdaj bodo naredili še export/import iz drugih planetov :D
Prvih sto let imajo ljudje lahko veliko težav, kasneje pa zagotovo manj.

GeneralRatko ::

Ta se mi zdi malo lovska, mikrovalovi se odbijajo od kovin, ali pač?:)

keber ::

Nič ne piše, kako poteka postopek. Samo vržeš skupaj premog in rudo, naštimaš na eno minuto in ... voila - jeklo.

Mene bolj zanima, kaj se naredi med "praženjem" v mikrovalovki. Kaj ni to, da mikrovalovi vzburijo vodne molekule, da tako lahko pogrejemo hrano? Zato ne moremo cvreti, ker mikrovalovi na olje ne vplivajo toliko.

Ne vem no, zihr je neka varka ...:\

bosstjann ::

vreten je druga frekvenca na katero reagirajo samo molekule železa ane

DSmidgy ::

Kako pa potem antena deluje, če se vse od nje odbija? Vsaka snov vpija različne valovne dolžine različno.

keber ::

bosstjann:

Dvomim, da je tko ajnfah. Kako bi pa potem doziral količino preostalega ogljika?

Trubadur ::

zanimiv zelo
Berite Thomasa!

MrStein ::

To (no ja, nekaj podobnega) smo mi v srednji šoli (SERŠ Maribor) naredili.
Tuljava + elektrika -> magnetno polje , daš not kovanec -> kovanec zažari -> vržeš nekomu v roke :-)

Vse je odvisno od frekvence (in drugih detajlov).
Z pravim magnetnim poljem recimo lahko privlačiš tudi neferomagnetne kovine, kot so aluminij, baker , itd ... Zanimive stvari zveš v šoli ;-)

LP,
MrStein

mathjazz ::

keber: believe it or not, mikrovalovke, kot jih imamo doma, temeljijo na mikrovalovih s tako frekvenco/valovno dolžino, da nastradajo samo molekule vode. Zato ne moreš suhe hrane segrevat. Mikrovalovke za pridelavo jekla pa imajo pač drugačno frekvenco/valovno dolžino. Simple, ne?
www.getfirefox.com

BluPhenix ::

Ja ampak milkrovalovke (domace - za vodo) delujejo tako, da dvopolno strukturo (O -H) obracajo v elektromagnetnem polju. Kako to naredis pri kovini, kjer so molekule trdno vezane?

Vseeno zanimiva stvar.

Ja v navadnih mikrovalovkah kovina "odbija" elektromahnetno valovanje. Ampak ne cisto dobesedno.

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

MrStein ::

Pa induktivne pečice za kuhinjo tudi segrevajo kovine ...
Le da ne temeljijo na mikrovalovih, kolkor vem.

Brane2 ::

Induktivne pečice temeljijo na vrtičnih tokovih v kovini. Nekako tako kot mikrovakovke, le da so tokovne zanke fizicno bistveno vecje...

Thomas ::

Vrtinčni tokovi (indukcijsko gretje) so primerni za gretje kovin. Ne pa za gretje rud, ki so preveč slabi prevodniki.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BluPhenix ::

Mikrovalovke pa ne delujejo na podlagi vrtinčnih tokov, ampak na podlagi čisto normalnega elektromagnetnega valovanja v prostoru.
To elektromagnetno valovanje pa proizvede naprava imenovana magnetron.

Brane2 ::

Saj mikrovalovka na podoben način premika naboje kot indukcijska peč. Le da so pri slednji pač tokovne zanke makroskopske.

Pri mikrovalovki se naboji premikajo tako, da pač rotiraš in vibriraš molekule oziroma naboje v njih. Tudi v transformatorskih jedrih nastajajo izgube zaradi vrtincnih tokov. Proti tem se borijo z izolacojo kovinskih kristalov v cimmanjse enote, da bi imele zanke vrtincnih tokov cimmanjso povrsino. Cimmanjse so zanke, tem visjo frekvenco lahko dosezes pri istih izgubah.

Ko zanke pridejo na velikost molekule, te zacnejo zanimat se njene mehanske lastnosti in lastnosti njenega vpetja v okolje, ker to doloca nihajne lastnosti, izgube itd...

Na podoben nacin se denimo med delom segreva feritno jedro v VN traflcu v tvojem monitorju. Vsebuje ferit, ki je v bistvu pecena mesanica kovinskih oksidov. Ferit rahlo prevaja, vendar na kristalni ravni. Na makro ravni so kristalcki loceni z zelo dobrim izolatorjem. Pa vendar v feritu nastajajo izgube med delom, ceprav so makroskopski vrtincni tokovi zanemarljivi.

Ce das prst na tiuljavo, z nastavljivim feritom za regulacijo sirine slike, bos obcutil, da se ferit med delom greje. Ce das ferit ven in potisnes not izvijac, se bo ta v nekaj sekundah zelo segrel. ker je v celoti prevoden in ne iz prevodnih drobcev, ga bo isto magnetno polje bistveno bolj segrelo.

Gre v osnovi za isto stvar na razlicnih velikostnih ravneh...

Thomas ::

Correct. Sem mislil napisat isto že prej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kaj si pogledati na Norveškem in Švedski

Oddelek: Loža
144477 (4044) zcetrt
»

Mikrovalovi spreminjajo gumo in plastiko v nafto in plin (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
25917668 (11709) Pyr0Beast
»

Digitalno smetišče (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
716053 (4187) ...:TOMI:...
»

Jeklo iz mikrovalovke

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
182532 (2532) Brane2
»

Cena Super Orba

Oddelek: Hlajenje in modifikacije
181298 (1012) nekdo

Več podobnih tem