Slo-Tech - Čeprav veljajo stroge omejitve izvoza elektronskih izdelkov v Rusijo, s katerimi so želeli državi preprečiti dostop do modernih čipov in s tem procesorjev, grafičnih kartic, pomnilnika in podobno, v praksi uvoz še vedno poteka. Nikkei Asia ugotavlja, da se je ruski uvoz ameriških čipov prek Hongkonga in Kitajske v zadnjem letu podeseteril.

ZDA so izvoz čipov blokirale takoj po napadu na Ukrajino 24. februarja lani. Z omejitvijo dostopa do polprevodnikov so želeli hitro zlomiti rusko tehnološko podporo za vojno, a se je ta izkazala za trdoživejšo. Odtlej pa do konca leta 2022 je uvoz ameriških čipov v Rusijo dosegel 740 milijonov dolarjev, od česar je 75 odstotkov steklo prek Kitajske in Hongkonga. Večinoma gre za majhna podjetja, ki imajo kvečjemu kakšnega zaposlenega.V letu 2021, torej pred sankcijami, je izvoz ameriških čipov iz Hongkonga v Rusijo znašal 51 milijonov dolarjev. Predlani so zabeležili 230 transkacij, lani že 2358 (večjih od 100.000 dolarjev).

Eno večjih podjetij...

Ars Technica - Čedalje ostrejše ameriške sankcije zoper Kitajsko, ki med drugim omejujejo izvoz čipov in polprevodnikov, že vplivajo tudi na njihovo proizvodnjo. Kitajska podjetja, kot sta Alibaba in Biren, razvijajo dizajne za procesorje (podobno kot to počne britanski ARM), ki jih potem proizvede TSMC. Ker je TSMC tajvanski in uporablja tudi zahodno opremo (tako strojno kakor programsko opremo), zanj veljajo tudi zahodne sankcije. To pa sedaj predstavlja težave, saj kitajski proizvajalci čipov za zahodno (tudi tajvansko) tehnologijo zaostajajo vsaj desetletje. Brez licenc, ki jih ZDA lahko odobrijo, izvoz mimo sankcij ni možen.

Ko so sankcije začele veljati, sta Alibaba in Biren že testirala razvite dizajne, ki sedaj niso več v skladu s sankcijami. Zato so morali teste ustaviti in začeti prilagajati dizajn. Vodilno podjetje je Biren, ki je tudi najbolj glasno, in ima sedaj tudi največ težav. Dizajni so znani in TSMC po njih ne sme izdelovati čipov. Zato sedaj razmišljajo, kako prilagoditi...

Axios - Oba domova ameriškega kongresa sta naposled sprejela zakon CHIPS and Science Act, ki je namenjen okrepitvi tamkajšnje industrije čipov in tej med drugim neposredno dodeljuje dobrih 52 milijard dolarjev.

Pandemija covida-19 je močno izpostavila ranljivost dobavnih verig in slabosti odlaganja proivodnje strateško pomembnih dobrin na tuje. V našem primeru to v prvi vrsti pomeni pomanjkanje polprevodniških čipov, ki pa ni zadelo zgolj tistih, ki iščejo procesorje ali grafične kartice, temveč tudi kupce avtomobilov in mnogih drugih naprav, ki danes dostikrat vsebujejo čipe, tudi če se tega sploh ne zavedamo. V ZDA in Evropi smo nenadoma ugotovili, da sta nas Tajvan in Južna Koreja v proizvodnji polprevodnikov že pred časom prehitela, zato niso zgolj velika podjetja tista, ki vlagajo v nove kapacitete na Stari celini in čez Lužo, temveč to počno tudi države. V EU smo februarja pognali oblikovanje uredbe EU Chips Act, ki naj bi industriji pomagala z več kot 40 milijardami evrov. V ZDA pa...

Slo-Tech - Evropska komisija predlaga javne in zasebne investicije v višini 43 milijard evrov v zagotavljanje neodvisnosti Unije pri razvoju in proizvodnji polprevodniških čipov. Včeraj so predstavili osnutek uredbe, s katero se pripravlja skupni okvir za ukrepe, ki bodo okrepili evropski ekosistem na področju čipov. Z izboljšanjem digitalne suverenosti želijo zagotoviti varnost, odpornost in tehnološko vodstvo na področju polprevodniških tehnologij. Tematika je postala še posebej pomembna zaradi težav, ki jih svetovnemu in tudi evropskemu gospodarstvu povzroča hudo pomanjkanje čipov, ki v EU še zlasti pesti proizvajalce avtomobilov. Ta je proizvodnjo lani znižal kar za tretjino.

Nova zakonodaja (EU Chips Act) bo zagotovila 43 milijard evrov za zasebne in javne investicije. EU želi s tem doseči strateški cilj, ki predpostavlja 20-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030. Predlog bodo sedaj pretresali Evropski parlament in države članice. Če bo uredba sprejeta, bo...

The Wall Street Journal - Po poldrugem mesecu negotovosti, ko je ameriška podjetja niso smela prodajati svojih izdelkov Huawei, ta pa jih nujno potrebuje za proizvodnjo svojih pametnih telefonov, se je situacija razjasnila. Ameriški predsednik Donald Trump je ob robu srečanj G20 na Japonskem dejal, da ameriška podjetja prodajajo veliko izdelkov Huaweiju in da se bo to nadaljevalo. To pomeni, da bo Huawei v prihodnosti vendarle smel kupovati ameriške komponente, ki jih nujno potrebuje za proizvodnjo svojih izdelkov.

Podrobnosti nove ureditve še niso znane, gre pa očitno za razvoj dogodkov, ki je posledica novih trgovinskih pogajanj s Kitajsko. Kitajski predsednik Ši Džinping in Donald Trump sta sklenila dogovor, ki med drugim dovoljuje tudi...

CNET - Sankcije bo urejal zakon, imenovan Defense Authorization Act, ki ga je podpisal predsednik Trump in bo v veljavi naslednji dve leti. Vladne agencije v ZDA tako ne bodo smele uporabljati določenih komponent in storitev nekaterih kitajskih podjetij, med katerimi sta tudi Huawei in ZTE.

Na črni listi se je tako znašlo vse kar lahko predstavlja ključno ali kritično komponento v kaki napravi, kot tudi tehnologije za preusmerjanje ali pregledovanje uporabniških podatkov. Zakon bo veljal za vladne uslužbence in za pogodbene sodelavce vladnih agencij, kakor tudi za podjetja, ki bi želela sodelovati z njimi. kar pomeni, da bo moralo kar nekaj podjetij in posameznikov zamenjati kak del tehnološke opreme, ki jo že uporabljajo. V...

Bloomberg - Iz tajvanskega proizvajalca polprevodniških čipov TSMC prihajajo vesti, da so morali v petek zvečer ustaviti več tovarn, v katerih proizvajajo komponente za iPhone, ker so bili žrtev virusa. TSMC je edini proizvajalec procesorskih čipov za iPhone in pomemben proizvajalec za številna podjetja, na primer Nvidia, Qualcomm itd. Kot največji neodvisni proizvajalec polprevodniških čipov je lani ustvaril 11,6 milijarde dolarjev dobička.

Iz podjetja so sporočili, da ni šlo za hekerski napad, ki bi prinesel virus, temveč okužbo z virusom. Načrtujejo, da bodo zadnje tovarne ponovno zagnali danes ali v ponedeljek. Finančna direktorica Lora Ho je po telefonu za Bloomberg potrdila, da je bil TSMC v preteklosti že tarča virusov, a je...

Slo-Tech - Kitajsko podjetje ZTE se je končno otreslo sankcij ameriškega Urada za trgovino, ki so tamkajšnjim podjetjem za dobo sedmih let prepovedovale prodajo izdelkov temu proizvajalcu telekomunikacijske opreme. Urad je to storil potem, ko je podjetje priznalo, da je s prodajo svojih izdelkov...

Slo-Tech - Saga o ZTE se spreminja v telenovelo in je dosegla nov preobrat, saj je ameriški senat zavrnil dogovor, ki ga je sprejel Trump in ki bi podjetje rešil. Ameriški Senat je prepričljivo s 85 glasovi za in 10 proti potrdil ponovno uvedbo sankcij zoper kitajsko podjetje ZTE - sankcije so zapakirali v zakon National Defense Authorization Act - ki ameriškim podjetjem prepovedujejo prodajo izdelkov in komponent ZTE-ju. Ta je življenjsko odvisen od njih in bo v primeru prepovedi bržkone zaprl vrata.

Spomnimo, da je pred mesecem dni ZTE doletela tako huda sankcija, ker so v ZDA ocenili, da podjetje krši ameriške gospodarske sankcije zoper Iran in Severno Korejo. ZTE naj bi svoje izdelke, ki vsebujejo tudi ameriške komponente,...

Slo-Tech - Kitajski proizvajalec pametnih telefonov ZTE je v enem mesecu prehodil pot od uspešnega podjetja do živega mrtveca in nazaj. Pred mesecem dni so v ZDA svojim podjetjem prepovedali prodajo komponent ZTE-ju, ker je ZTE kršil embargo in Iranu ter Severni Koreji prodajal svoje izdelke. Lani je bil ZTE za to oglobljen, a ker so ameriške obveščevalne službe ZTE obtožile tudi vohunjenja, kar bi bil drugi prekršek, se je pogojna kazen prepovedi uvoza ameriških komponent zanje udejanjila. ZTE, ki je življenjsko odvisen od ameriških komponent, ki jih vgrajuje v svoje izdelke, je kmalu sporočil, da bo v tem primeru očitno nehal poslovati. Le nekaj dni pozneje pa se je oglasil ameriški predsednik Trump in dejal, da s kitajskimi...

Slo-Tech - Ko je kitajskega proizvajalca mobilnih telefonov ZTE doletel sedemletni ukrep prepovedi uporabe ameriških komponent v svojih izdelkih, je imelo to tako hude posledice, da je ZTE napovedal domala ukinitev proizvodnje. Tako drastično kazen si je ZTE prislužil, ker je kljub ameriškim sankcijam zoper Iran in Severno Korejo omenjenima državama prodajal izdelke, ki so vključevali ameriške komponente in o tem lagal. Prvotno pogojna kazen se je kasneje udejanjila, ko je bil ZTE tarča tudi očitek o vohunjenju in predajanju informacij o ameriških uporabnikih kitajski vladi. Sedaj pa se je v nenavadnem zasuku dogodkov za rešitev podjetja zavzel kar ameriški predsednik Donald Trump.

Potem ko je ZTE minuli teden napovedal...

Reuters - Drugi največji kitajski proizvajalec telefonov ZTE je sporočil, da ustavlja mednarodno poslovanje. Podjetje je močno prizadela odločitev Trumpove administracije, ki je prejšnji mesec vsem ameriškim podjetjem prepovedala poslovanje z ZTE-jem za dobo sedmih let. To pomeni, da ZTE ne more več legalno kupovati nobenih komponent ali intelektualne lastnine, ki jih potrebuje za proizvodnjo pametnih telefonov.

ZTE se je lani znašel v škripcih, ko se je izkazalo, da so dobavljali tudi ameriške izdelke Iranu, proti kateremu veljajo ameriške gospodarske sankcije. Petletna preiskava je pokazala, da je ZTE kupoval ameriške komponente in jih vgrajeval v svoje izdelke, ki jih je potem prodajal Iranu in Severni Koreji. ZTE se je tedaj poravnal s plačilom 900 milijonov...

Slo-Tech - Prve telefone z operacijskim sistemom Firefox OS smo že videli. Lani v začetku leta jih je Mozilla najavila in sredi leta smo res ugledali predstavnika iz ZTE in LG-ja. Letos se bo to področje še razvijalo.

Na Mobile World Congressu v Barceloni je Mozilla napovedala, da nas letos čaka še vrsta novih naprav s Firefox OS. Obljubili so pametni telefon za 25 dolarjev, ki bo omogočil nadgradnjo z običajnih telefonov tudi uporabnikom, ki si do sedaj tega niso mogli privoščiti. Najcenejši pametni telefon s Firefox OS je namreč stal 80 dolarjev. Novinec bo lahko tako zelo poceni, ker bo zgrajen na novem dizajnu za SoC (system-on-a-chip), ki ga pripravlja kitajski partner Spreadtrum, specialist za izdelavo referenčnih dizajnov. Sestavljali ga bodo ARM Cortex A5 s taktom 1...

Slo-Tech - Težave v kanadskem taboru pametnih telefonov se nadaljujejo, saj se BlackBerry še vedno otepa izgube in stroške krči na vse načine. Mednje sodi tudi odpuščanje, ki bo sledilo letos. BlackBerry je potrdil neuradne govorice, ki so krožile od sredine tedna - odpustili bodo skoraj polovico zaposlenih.

Izmed približno 12.000 zaposlenih se bodo poslovili od 40 odstotkov, tako da bo v podjetju ostalo 7.000 ljudi. Že lani pa so odpustili še pet tisoč ljudi, tako da bo imel BlackBerry kmalu dve tretjini manj zaposlenih, kot so jih imeli v letu 2011. Do leta 2015 tako nameravajo znižati stroške za 50 odstotkov, ne le pri plačah, ampak tudi na drugih postavkah.

Nobena skrivnost ni, da gre...

Bloomberg - Ta teden je Microsoftov pravni oddelek nadpovprečno dejaven, saj so sklenili že drugi veliki patentni sporazum. Najprej so ga sklenili s tajvansko-kitajskim proizvajalcem strojne opreme Foxconn, kar je bilo svojevrstno presenečenje, ker Foxconn ne razvija lastne strojne opreme, ampak je pogodbeni proizvajalec po načrtih drugih podjetij in kot tak neodgovoren za kršitve, sedaj pa se je Microsoft usedel za mizo še s ZTE-jem. To je precej razumljivejša poteza, saj ZTE telefone izdeluje.

ZTE je začel svojo pot kitajsko državno podjetje oziroma telekom, danes pa gre za četrtega največjega...