vir: Wikipedia
Ameriška administracija se je za sankcije odločila aprila letos, že mesec dni pozneje pa se je predsednik Trump v čudežnem preobratu zavzel za dvig blokade in se pri tem skliceval na osebno uslugo kitajskemu predsedniku Hi Jinpingu. ZTE je moral ob drakonski denarni kazni pristati še na zamenjavo celotnega vodstva in na vzpostavitev ekipe ljudi po ameriškem izboru, ki bo prihodnjih deset let nadzorovala nadaljnje poslovanje podjetja.
ZDA so prepoved sicer delno preklicale že v začetku tega meseca, vendar le za osnovno delovanje podjetja, denimo, da je lahko izdalo varnostne popravke. Dokončen dvig prepovedi pa bo nekoliko olajšal trenutne kitajsko-ameriške ekonomske in siceršnje odnose; šlo je namreč za eno ključnih zahtev kitajske vlade v pogajanjih med največjima gospodarstvoma na svetu, ki pa so po zadnjem junijskem srečanju vodstev zastala.
Je pa zaradi Trumpove domnevne popustljivosti završalo v republikanski stranki, kjer del članstva že ves čas glasno opozarja na nacionalno varnost, ki je po njihovem ogrožena s precejšnjim razmahom uporabe ZTE-jeve komunikacijske opreme po državi. Senatorji so celo sprejeli amandma, ki bi lahko ogrozil sprostitev sankcij, a pobuda pozneje ni prestala presoje v spodnjem predstavniškem domu.