Slo-Tech - V novem Googlovem operacijskem sistemu Android 16 je funkcija, ki omogoča prepoznavanje lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih policija in v nekaterih primerih tudi kriminalne združbe uporabljajo za prisluškovanje. Telefoni v okolici se na lažne bazne postaje nevede povežejo, ker je njihov signal močnejši od pravih baznih postaj, uporabniki pa tega ne morejo opaziti. Nova verzija Android 16 bo na telefonih z ustrezno strojno opremo - ki jih še ni - omogočala prepoznavanje teh poizkusov.

Prvi tak telefon bo Googlov Pixel 10, saj bo njegov modem podpiral IRadio HAL (hardware abstraction layer) verzije 3.0. To je tudi razlog, da Google funkcije ni vključil že v Android 15, saj preprosto ni bilo nobenega telefona, ki bo to lahko izkoristil.

Vseeno so že prejšnje verzije prinesle nekaj napredka. Od Androida 12 je moč onemogočiti uporabo omrežij 2G, ki niso varna. V Andriodu 14 se je pojavila možnost možnost onemogočiti povezavo, ki uporablja ničelno šifro (null ciphers). Android...

Slo-Tech - Signal velja za eno najbolj varnih aplikacij za šifrirano in anonimno komunikacijo, a ima opazno luknjo zaradi dizajna. Za komunikacijo moramo deliti svojo telefonsko številko, kar je lahko prepreka za popolno anonimnost. Preprosta rešitev obstaja, a jo je Signal uvedel šele sedaj. Dobil je uporabniška imena oziroma vzdevke. Rešitev je trenutno na voljo le v najnovejši verziji beta, sčasoma pa bo pricurljala do redne različice.

Vsakdo si bo sedaj lahko namesto telefonske številke izbral uporabniško ime, ki ga bo delil s stiki, s katerimi bi želel komunicirati. Aplikacija bo resnično telefonsko številko prikazala le, če bo sogovornik stik že imel v svojem adresarju. V vseh ostalih primerih pa bo vzdevek ostal vzdevek, bo pa seveda lahko sogovornik v svojem prikazu popravil imena ostalih sodelujočih v pogovorih. V Signalu bo možno nastaviti, da bo naša telefonska številka privzeto skrita, zato nas ne bo mogel najti nihče, tudi kdor bo že imel našo telefonsko številko, če ne bo...

Slo-Tech - Spodnji dom francoskega parlamenta je sprejel kontroverzno novelo zakona o pravosodju, ki daje policiji široka pooblastila za sledenje osumljencem kaznivih dejanj. Zakon policiji dovoljuje, da s sodno odredbo na daljavo aktivira kamero, mikrofonov ali GPS v pametnih telefonih in drugih prenosnih napravah v lasti osumljencev. To so tudi pametni avtomobili, prenosni računalniki in podobno.

Pravosodni minister Éric Dupond-Moretti pravi, da bo zakon vplival le na kakšen ducat primerov na leto. Velja namreč le za osumljence kaznivih dejanj, za katera je zagrožena zaporna kazen vsaj pet let. Zakonu močno nasprotujejo skupine in organizacije za zaščito zasebnosti, denimo La Quadrature du Net. Označujejo ga kot grobo kršitev civilnih svoboščin, med drugim pravice do zasebnega življenja, pravice do tajnosti občil in pravice do svobode gibanja.

Zakon je bil v parlamentarni razpravi sicer z nekaj amandmaji malce spremenjen. Uporaba teh ukrepov bo dopustna le, če je sorazmerna z resnostjo...

Slo-Tech - Ustavno sodišče je razveljavilo 150.a člen Zakona o kazenskem postopku, ki je policiji na podlagi sodne odredbe dovoljeval uporabo lovilca IMSI in pregledovanje tako zbranih podatkov. Člen se vse od sprejetja leta 2019 ni uporabljal, ker je ustavno sodišče kmalu po vložitvi zahteve za presojo ustavnosti od SDS in Levice njegovo izvajanje zadržalo. Sedaj je zakonski člen razveljavljen.

Lovilci IMSI so lažne bazne postaje, ki na določeni točki preglasijo signale legitimnih baznih postaj. Telefoni, ki so v bližini, se bodo zato raje povezali na lovilec IMSI. Policija lahko tako ugotovi, kateri telefon in kartico SIM uporabljajo osumljenci. A na isti lovilec IMSI se povežejo tudi telefoni vseh ostalih ljudi v okolici, ki niso osumljeni ničesar. Če bi policija lovilec postavila na več lokacijah, kjer se je gibal osumljenec, bi lahko iz preseka zbranih podatkov ugotovila, kateri telefon je njegov. To se je uporabljalo na primer pri preiskavah organiziranega kriminala, ko so osumljenci...

24 ur - Težav s policijskim sistemom ne vedno oz. ne najbolje šifriranih walkie-talkijev TETRA očitno še ni konec. Državna revizijska komisija je namreč razveljavila majsko odločitev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) o izbiri Telekoma Slovenije kot dobavitelja nekaj manj kot 5000 novih TETRA radijskih postaj za ceno dobrih 10 milijonov evrov, ker naj bi MNZ tekom izbirnega postopka neenakopravno obravnaval konkurenčne ponudnike. MNZ bo zdaj moral ta izbirni postopek ponoviti. S tem pa se bo nakup novih radijskih postaj, ki traja že štiri leta, samo še zavlekel.

Kot pišejo pri 24ur.com, se problemi tokrat niso sukali okoli varnostnih vidikov radijskih postaj, temveč zgolj okoli njihove velikosti. MNZ je namreč od ponudnikov...

Slo-Tech - Kot so izbrskali na spletni strani telefoncek.si, se je v vrstah slovenske policije znova zbudila želja po spremljanju mobilnih telefonskih komunikacij državljanov. To je razbrati iz dokumenta z naslovom Akcijski načrt za črpanje sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, ki ga najdemo na spletni strani MNZ. Dokument opredeljuje bodoče nakupe ministrstva in tako za leto 2019 najdemo tudi postavko "nadgradnja sistema za prepoznavo telekomunikacijske opreme", kar z drugimi besedami pomeni nadgradnjo t. i. IMSI lovilca. Nadgradnja bo stala 768.750,00 evrov, od tega bo približno dve tretjini prispevala EU, preostanek pa slovenski davkoplačevalci.

Slovenija sicer ima že dve tovrstni napravi, prvo, GI2-GSM Identity Interrogator, smo dobili leta 2004,...

Slo-Tech - Septembra smo pisali o policijskem skoparjenju z odgovori na temo njihovih nakupov in uporabe IMSI lovilcev. Tri mesece kasneje je policija po posredovanju Informacijskega pooblaščenca večino podatkov posredovala.

Tako je sedaj na voljo predlog za nabavo naprave iz leta 2004 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 351.384 EUR), predlog za nadgradnjo in šolanje iz leta 2006 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 135.600 EUR), predlog za nabavo dodatnih lovilcev iz leta 2009 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 464.478,24 EUR) in tudi dodatni predlog za nakup opreme iz leta 2010 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 399.900 EUR).

Skupaj domnevno 1.351.362,24 EUR, v zadnjem času je dobavitelj podjetje Digitech, ki za MNZ dobavlja še nekatere druge stvari (letos npr. dobavo nadgradnje sistema za prikrito komuniciranje in za 41.977,76 EUR opreme za izvajanje kriminalistične dejavnosti).

Ko se prebijemo čez metode nakupa lovilcev in njihovo časovno sosledje, pa se izkaže, da je slovenska policija...

Slo-Tech - V komentarjih na včerajšnjo objavo Kako se kupuje IMSI lovilce se je pojavil zavrnilni odgovor slovenske policije na nekaj vprašanj v zvezi z njihovo uporabo IMSI lovilcev.

Ker gre za zadnje čase precej vročo temo, pri kateri dejansko stanje ni povsem jasno, si poglejmo, kaj je o uporabi lovilcev sploh znanega v javnosti.

Marjan Fank, namestnik šefa slovenske kriminalistične policije in najbrž prvi, ki bi kaj vedel o tem, je še novembra 2012 v intervjuju za Vroči mikrofon Vala 202 izrecno zanikal uporabo lovilcev. Ko bo ustrezna pravna podlaga, ja, pred tem pa zagotovo ne:

[Marjan Jerman, Val 202] Poglejte, slišal sem, da imate na ministrstvu oz. policiji napravo, ki lahko odkrije telefonsko številko, celo uporabljate da jo že, vendar pa zakon - zakonsko še ni opredeljeno, da bi se ta stvar lahko uporabljala?
[Marjan Fank] Zakonsko ni opredeljeno, tudi že večkrat smo seveda pri teh spremembah Zakona o kazenskem postopku to poskušal urediti, ampak na žalost je bilo to vedno...

Slo-Tech - Medtem, ko se svet še vedno ukvarja z razkritji Snowdna in NSA ter uličnimi bitkami v ameriškem mestu Fergunson, se v zadnjih dneh v ZDA brez pozornosti svetovnih medijev odvija drama okoli nezakonitih posegov policije v zasebnost državljanov. Prebivalci ameriškega mesteca Tacoma, ki je le malo manjše od Ljubljane, so pretekli teden namreč izvedeli, da njihova lokalna policija že od leta 2008 potihoma kupuje in uporablja IMSI lovilce, brez da bi komurkoli - davkoplačevalcem, zakonodajalcu, tožilcu, sodniku, osumljencu, obsojencu,... - za to povedala. Ob tem velja poudariti, da slovenska policija IMSI lovilce uporablja že od leta 2006 - sicer uradno za iskanje pogrešanih oseb - in da je slovensko pravosodje s tako zbranimi podatki uspelo v zapor strpati že veliko ljudi. Najbolj znan primer je zagotovo Balkanski bojevnik, katerega glavni že enkrat ugotovljeno nedolžni protagonist Dragan Tošič bi se moral po pravosodnih počitnicah ponovno usesti na zatožno klop.

Kako to delajo...

The Inercept - Greenwaldov The Intercept je ta ponedeljek objavil članek o izjemno obsežni bazi 850 milijard prometnih podatkov, ki jo NSA, vred z "Google-like" iskalnikom, ponuja več kot dvajsetim domačim varnostno-obveščevalnim in policijskim organom, med drugim zveznemu preiskovalnemu uradu FBI in agenciji za boj proti prepovedanim drogam DEA.

V članku objavljene PowerPoint prosojnice iz Snowdenove malhe razkritij (glej slike) služijo kot precej neposreden dokaz, da se ekletantni posegi v zasebnost uporabnikov elektronskih komunikacij, ki naj bi bili na papirju pridržani varnostno-obveščevalnim službam za potrebe boja proti mednarodnemu terorizmu in drugim oblikam najhujših kaznivih dejanj, dejansko na veliko uporabljajo tudi kot orodje za pregon...

Slo-Tech - To pomlad bo v parlamentarno proceduro vložena najbrž najbolj agresivna novela Zakona o kazenskem postopku doslej. Ministrstvo za notranje zadeve - policija namreč želi v ZKP-M vključiti IMSI lovilce in policijske trojance, nedvoumno dovoliti razkrivanje identitete uporabnikov interneta brez sodne odredbe, razmišlja pa se še o iskanju pripornic s prisluškovanjem sorodnikov, sosedov in znancem. O vsem tem bo treba še precej napisati (Anže je že, priporočamo), a za zdaj en kratek intermezzo v Čezlužje, po lekcijo, kako se stvari ne lotiti.

Torej... Več zveznih in državnih policijskih služb v ZDA že kar nekaj let veselo...

Slo-Tech - Ministrstva so se po seriji mnenj o ravnanju policije poenotila: policisti podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ne morejo pridobivati. A zdaj bi rada s spremembo zakonodaje policiji omogočila pridobivanje podatkov mimo sodišč. Informacijski pooblaščenec pa opozarja: kljub spremembam bi bilo takšno pridobivanje podatkov neustavno.


Januarja smo objavili poročilo Informacijskega pooblaščenca, ki ugotavlja ponavljajoče nezakonite prakse policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov. Policija je namreč podatke od upravljavcev spletnih portalov redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in z Ustavo RS.

Za kakršno koli pridobivanje podatkov o imenu, priimku, elektronskem naslovu, IP številki in ostalih podatkih o bralcih in predvsem piscih komentarjev na spletnih portalih mora namreč policija po osmem členu ZEPT in 37. členu Ustave RS pridobiti odredbo sodišča. A policija je leta...

ACLU - Stvari so včasih tako zelo relativne. Prvi minister sosednje Madžarske, Viktor Orbán, je v zadnjih dnevih raja maja letos izkoristil svojo dvotretjinsko večino v parlamentu za sprejem posebej kontroverznega zakona, ki bi mu dovolil popolni pritajeni nadzor komunikacij - brez nadzora sodišča - kar nad vsemi javnimi uslužbenci z opravljenim varnostnim preverjanjem (izvzemši seveda top brass, beri sebe in svoje najožje sodelavce). Par tednov kasneje je Snowden povedal svoje, Wikileaks pa objavil poseben zemljevid, ki razkriva, da imata NSA ter CIA poseben oddelek za zbiranje telekomunikacijskih podatkov tudi v domači Budimpešti. Odziv obrat je bil temu primeren. Madžarsko ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje najbolj kritičnih delov Orbánovega orwellovskega...

Reuters - Se spomnite zadeve Balkanski bojevnik? Dragan Tošić je bil zaradi pomanjkanja dokazov novembra lani oproščen vodenja slovenskega dela t.i. balkanske heroinske naveze. Ključni dokazi v zadevi (telefonski prisluhi) so namreč leteli ven potem, ko se je izkazalo, da so policisti njegovo telefonsko številko (predplačniško seveda) dobili od srbske vojaško-obveščevalne službe BIA, potem pa o tem kar trikrat lagali na klopi za priče (prvič: dobili smo jo v telefonskem imeniku; drugič: našli smo jo na Tošićevi spletni strani; tretjič: našli smo jo nekje na internetu). Sodnik jim je v tretje vendarle rekel "dovolj" in izločil prisluhe ter vse, na njihovi podlagi pridobljene dokaze. Posledično je 13 ljudi zakorakalo na prostost, za tiste 4 nižje operativce (razvoz droge), ki...

Washington Post - Ameriška policija in zvezni preiskovalni urad sta zelo hitro ne le ugotovila identiteto osumljencev za bombni napad na bostonskem maratonu, temveč ju tudi izsledila. Eden je med begom umrl, drugi pa je bil huje poškodovan, a kaže, da bo preživel. Osumljenca sta brata Džohar (poškodovan) in Tamerlan Carnajev (ubit). A še nekaj ur pred uradno objavo njune identitete, so se sprva spletni, potem pa tudi klasični mediji razpisali o veliki zmagi novodobne tehnologije nad starimi policijskimi enotami. Razglasili so, da sta za napad kriva marca izginuli študent Univerze Brown Sunil Tripathi in Mike Mulugeta. Nekaj ur pozneje so se vsi skupaj posipali s pepelom in opravičevali svojcem. Kaj se je zgodilo? Tole.

Kako se je ime Sunil Tripathi znašlo na Redditu, ni znano....

Slo-Tech - Kot smo pisali novembra lani, si slovenska policija intenzivno prizadeva vzpostaviti lastno prisluškovalno infrastrukturo, ki bi jim omogočala lociranje, sledenje in prisluškovanje telefonskim pogovorom tudi brez sodelovanja operaterjev. Gre za t.i. IMSI catcherje (tudi imsi lovilce), tj. male prenosne lažne bazne postaje mobilne telefonije, ki - odvisno od cene - omogočajo vse od pridobitve seznama in identitete telefonskih priključkov v njeni neposredni bližini, natančnejšega lociranja mobilnega priključka po tehniki lova na lisico, pritajenega prisluškovanja klicev, pa do aktivnih napadov na omrežje s pošiljanjem sporočil in terminiranjem klicev v imenu napadene osebe.

Lovilci torej predstavljajo, glede na zgoraj opisane...

Večer - Objavili smo komentar slovenske policije na našo novembrsko novico o njihovih načrtih za nakup 240.000 evrov vredne telekomunikacijske opreme. Sporočili so, da je bil nakup zavoljo varčevalnih ukrepov odpovedan, ter da četudi bi bil šel skozi, ne bi zajemal opreme po imenu imsi catcher, ampak samo zelo zelo drago napravo za varnostno preverjanje prostorov, ki je precej bolj zmogljiva od navadnega imsi catcherja, saj po besedah predstavnika policije željena naprava podpira tudi posege v komunikacijo in ne samo spremljanja. Glede na nemalo serijo tako preteklih kot svežih izjav in dejstev si poglejmo nekaj podrobnosti.

IMSI catcher je, preprosto povedano, lažna prenosna bazna postaja GSM mobilne telefonije. Kot taka bi se...

Slo-Tech - Štirideseti dan po objavi članka Slovenska policija nabavlja IMSI catcherje smo od Draga Menegalije, predstavnika Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, dobili naslednje pojasnilo:

v povezavi z vašimi navedbami vam pojasnjujemo, da naprava, ki je v razpredelnici pod št. 181 oz. 113 ni Imsi catcher, temveč gre za sistem, ki ga policija potrebuje za izvajanje protiprislušne dejavnosti (izvajanja protiprislušnih pregledov prostorov in ukrepov za protiprislušno zaščito). S takšnim sistemom lahko nadzorujemo, ali se v pregledovanih prostorih nahajajo mobilne naprave, s katerimi je možno prisluškovati in snemati.

Pravne podlage za izvedbo protiprislušnih pregledov:

• Protiprisluškovalni pregled opredeljuje Zakon o policiji kot del protiterorističnega pregleda, ki ga izvajajo osebe s policijskimi pooblastili, zaradi zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja v določenih prostorih, objektih, napravah, na določenih območjih in v prometu zaradi zagotavljanja varnosti...

Vlada Republike Slovenije - Kot smo slišali v primeru Balkanski bojevnik, naj bi slovenska policija osumljencu Tošiću in njegovim sodelavcem prisluškovala s pomočjo nadzorne opreme pri naših mobilnih operaterjih, a na podlagi nezakonito pridobljene odredbe preiskovalnega sodnika (lagali so mu). Tovrstne "elastične" interpretacije zakona o kazenskem postopku, storjene seveda v dobronamerni "delovni vnemi", pravzaprav niso nič novega. Že (vsaj) leta 1996, si je slovenska policija pri izvajanju prisluhov zaželela operativne pomoči s strani slovenske varnostno-obveščevalne službe SOVE. Na sodišče so nosili redaktirane prepise, odvetnikom obrambe pa odklanjali dostop do izvirnih posnetkov, rekoč, da je šlo "zaupne...

Slo-Tech - V Sloveniji so policijska pooblastila za odvzem in hrambo DNK praktično neomejena, smo pisali prejšnji teden. Tega v prihajajoči noveli Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L) oz. novem Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP) vlada ne misli spreminjati, čeprav Informacijski pooblaščenec, Vrhovno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice menijo, da bi bile spremembe nujne.

Obenem vlada oziroma Ministrstvo za notranje zadeve menita, da potrebujejo kvečjemu še več pooblastil. To zelo radi utemeljujejo s širokimi pooblastili organov pregona v tujini. Takšno stališče so v začetku...