» »

Dokončno: Policija podatke o bralcih spletnih portalov pridobivala nezakonito

Ministrstva so se po seriji mnenj o ravnanju policije poenotila: policisti podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ne morejo pridobivati. A zdaj bi rada s spremembo zakonodaje policiji omogočila pridobivanje podatkov mimo sodišč. Informacijski pooblaščenec pa opozarja: kljub spremembam bi bilo takšno pridobivanje podatkov neustavno.


Januarja smo objavili poročilo Informacijskega pooblaščenca, ki ugotavlja ponavljajoče nezakonite prakse policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov. Policija je namreč podatke od upravljavcev spletnih portalov redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in z Ustavo RS.

Za kakršno koli pridobivanje podatkov o imenu, priimku, elektronskem naslovu, IP številki in ostalih podatkih o bralcih in predvsem piscih komentarjev na spletnih portalih mora namreč policija po osmem členu ZEPT in 37. členu Ustave RS pridobiti odredbo sodišča. A policija je leta 2012 glede na poročilo Informacijskega pooblaščenca podatke s sodno odredbo pridobila le v štirih primerih, v preostalih 31 primerih pa je informacije zahtevala mimo sodišč. V 23 primerih so upravljavci portalov policiji kljub nezakonitosti zahteve podatke tudi posredovali.

A Policija oziroma ministrstvo za notranje zadeve, ki je Policiji nadrejen organ, se z mnenjem Informacijskega pooblaščenca najprej nista čisto strinjala. Ob razkritju ugotovitev Informacijskega pooblaščenca sta se namreč v odzivnem mnenju oklepala rešilne bilke v obliki 149.b člena zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ta člen določa sledeče:

»Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke.«


Po mnenju notranjega ministrstva bi lahko termin operater v zgornjem členu pomenil tudi upravljavca spletnega portala. Zato bi lahko policija na podlagi tega člena morda podatke le pridobivala brez sodne odredbe. Policija se je sicer v svojih zahtevah na 149.b člen sklicevala le pri pridobivanju podatkov o 11 bralcih od skupno 43.

Sklicevanje na 149.b člen ZKP je bilo na precej majavih tleh – kot smo pisali pred mesecem dni, po zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom) upravljavec spletnega portala ni operater. ZEKom namreč operaterja definira kot »fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omrežje ali pripadajoče zmogljivosti.« Upravljavci spletnih portalov pa takega omrežja seveda ne zagotavljajo. Kljub temu je ministrstvo za notranje zadeve pravosodno ministrstvo zaprosilo za razlago, ali bi 149.b nemara lahko zagotavljal pravno podlago za pridobivanje podatkov od upravljavcev portalov mimo sodišč.

Ministrstvo za pravosodje notranjemu ministrstvu ni moglo odgovoriti, saj ni vedelo, kakšna je točna definicija termina operater. Zato se je obrnila na ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za tolmačenje zakona o elektronskih komunikacijah. A tudi to dileme ni moglo razrešiti, zato je vprašanje posredovalo direktoratu za informacijsko družbo na ministrstvu za izobraževanje. To pa je pritrdilo našim ugotovitvam in ugotovitvam informacijskega pooblaščenca: operaterji so le tista podjetja, ki zagotavljajo prenos signalov po elektronskih telekomunikacijskih omrežjih, in so zato tudi navedena v evidenci agencije za komunikacijska omrežja in storitve. V tej evidenci pa upravljavcev spletnih portalov, z izjemo RTV Slovenija (MMC portal), seveda ni.

Predlagane spremembe zakonodaje



V dokončnem, februarskem odgovoru na ugotovitve Informacijskega pooblaščenca, mu notranje ministrstvo priznava, da je policija v vseh 31 primerih pridobivanja podatkov brez sodne odredbe ravnala nezakonito. A odgovor razkriva še nekaj: ministrstvo za pravosodje namerava s spremembo ZKP 149.b člen preoblikovati tako, da bi policiji omogočal pridobivanje podatkov o bralcih portalov tudi mimo sodišč. Novela ZKP je po naših informacijah trenutno v medresorskem usklajevanju, Informacijski pooblaščenec pa bo uradno mnenje o predlagani spremembi ZKP javno podal v prihodnjih tednih.

Iz odgovora Informacijskega pooblaščenca na priznanje notranjega ministrstva lahko sicer sklepamo, kakšno to mnenje bo. Informacijski pooblaščenec je namreč zapisal, da tudi takšna sprememba ZKP policiji ne bi omogočilo pridobivanja IP naslovov bralcev oziroma piscev komentarjev na spletnih portalih. IP naslov računalnika, na podlagi katerega se da identificirati, kdo je naročnik internetnega priključka, je namreč komunikacijski oziroma prometni podatek. Pridobivanje slednjega pa ščiti 37. člen ustave, ki določa, da lahko organi podatke o komunikaciji zahtevajo le z odredbo sodišča.

Zmedena komunikacija znotraj ministrstva



Ministrstvo za notranje zadeve je Urad Informacijskega pooblaščenca še ošvrknilo, ker medijem januarja posredovali predhodno mnenje notranjega ministrstva o ugotovitvah pooblaščenca. Zapisali so namreč, da so »vmesno poročilo, ki smo ga 13. 12. 2013 poslali na vaš naslov zasledili na internetnih straneh (objavljeno je z vašo sprejemno štampiljko), nad čemer smo presenečeni saj v njem niso navedene naše dokončne ugotovitve.«

A ta očitek je nenavaden, saj so portalu podcrto.si na našo prošnjo vmesno poročilo poslali tudi z Direktorata za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve. To ravnanje je bilo, kot v odgovoru na očitek navaja Informacijski pooblaščenec, tudi pravilno, saj je moralo ministrstvo na naše zaprosilo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja njihovo vmesno poročilo tudi posredovati.

Bo kdo odgovarjal?



Ker zdaj ni več dvomov v nezakonitost početja policije, se odpirata vprašanji, v kakšnem obsegu je policija nezakonito pridobivala podatke in kdo bo za to početje odgovarjal. Informacijski pooblaščenec je namreč analiziral le pridobivanje podatkov v letu 2012. Zato smo na policijo in ministrstvo za notranje zadeve že poslali prošnjo za podatke o pridobivanju podatkov policije od upravljavcev spletnih portalov za preteklih pet let in kako bodo ugotavljali odgovornost za serijske nezakonitosti na tem področju.

Odgovore bomo objavili takoj, ko jih dobimo.

Anže Voh Boštic je avtor in urednik spletnega portala podcrto.si.
Zakoniti nadzor v Sloveniji

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Po 11. septembru se je v ZDA kasneje pa tudi drugod po svetu začel povečevati nadzor nad državljani. Povečala so se pooblastila policije in tajnih služb (predvsem v ZDA), policije različnih držav in tajne službe so začele med seboj tesneje sodelovati in si ...

Preberi cel članek »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem času postaja zelo resna alternativa lastniškemu programju in po svetu je čedalje več primerov ustanov in podjetij, ki zaradi številnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplačno) ...

Preberi cel članek »

Test: Pet ministrstev ni dalo zahtevanih informacij javnega značaja

Test: Pet ministrstev ni dalo zahtevanih informacij javnega značaja

Kar 15 izmed 55 javnih ustanov, med njimi pet ministrstev, je ignoriralo naše vprašanje o stroških za službena potovanja njihovega predstojnika, dve pa sta celo spraševali, zakaj podatke rabimo. Izvedli smo namreč test odzivnosti ministrstev, organov v sestavi in mestnih občin na vprašanja državljanov. ...

Preberi cel članek »

Policija nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov

Policija nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov

Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom, zahtevala v 31 primerih, le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih ...

Preberi cel članek »

Notranje ministrstvo: policija greila pri pridobivanju podatkov

Notranje ministrstvo: policija greila pri pridobivanju podatkov

Notranje ministrstvo je v odgovoru Uradu Informacijskega pooblaščenca delno soglašalo z ugotovitvami urada, da je policija podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov zahtevala na podlagi napačne pravne podlage. Z ugotovitvami pooblaščenca se »načeloma strinjajo« tudi na vrhovnem ...

Preberi cel članek »