Slo-Tech - Pred dobrim letom dni smo se skupaj čudili rešitvi, ki jo je od zavezancev po ZPGOPEK-u zahteval SPIRIT za poročanje o porabi energentov in ceni. Čeprav so vsi zavezanci, številni strokovnjaki in ministrstvo za digitalno preobrazbo ugotavljali, da je SPIRIT-ova zahteva nelogična in nesprejemljiva, je SPIRIT vztrajal. Sedaj je Računsko sodišče potrdilo, da se je motil.

SPIRIT je od skoraj 500 zavezancev zahteval, da razvijejo lastno infrastrukturo in programski vmesnik (API), kamor se je potem SPIRIT dvakrat povezal in prenesel 12 vrstic podatkov. Vsak upravičenec je moral sam razviti to opremo, namesto da bi SPIRIT postavil odložišče, kamor bi se povezali upravičenci in oddali podatke (podobno kot eDavki).

Računsko sodišče je revidiralo tehnično vzpostavitev in organizacijo posredovanja podatkov. Ugotovilo je, da je bil SPIRIT neučinkovit. Sodišče je ugotovilo, da "odločitev za to obliko tehnične vzpostavitve posredovanja podatkov ni temeljila na primerjalni analizi, v okviru...

podcrto.si - Slovenski možje v modrem sicer menda zadnje čase opravljajo le nujne naloge, ki branijo varnost in neodvisnost države. Očitno med te spada tudi nadzor spletnih komentatorjev in ne bi bili v Sloveniji, če policija podatkov o teh »zločincih zoper lik in delo junakov revolucije« ne bi poizkušala dobiti protipravno. In to so lani poizkušali storiti vsaj 21-krat, je januarja objavil informacijski pooblaščenec, ki je na nezakonito prakso mož v modrem opozoril že leta 2012. Vendar informacijski pooblaščenec naslednjega koraka od opozarjanja očitno noče storiti. Policija je v prejšnji iteraciji te...

Slo-Tech - Po objavi prispevka o policijskem zavajanju glede uporabe pooblastil, ki so bila namenjena pridobivanju podatkov o uporabnikih telekomunikacijskih storitev, ki so prepovedali objavo svoje številke v telefonskem imeniku zoper upravljavce spletnih strani, se je danes odzvala tudi slovenska policija.

Spomnimo, šlo se je za preiskavo kaznivega dejanja razžalitve zoper župana, ki naj bi jo med septembrom in decembrom lani v šestih komentarjih komentarjih na...

Slo-Tech - Ministrstva so se po seriji mnenj o ravnanju policije poenotila: policisti podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ne morejo pridobivati. A zdaj bi rada s spremembo zakonodaje policiji omogočila pridobivanje podatkov mimo sodišč. Informacijski pooblaščenec pa opozarja: kljub spremembam bi bilo takšno pridobivanje podatkov neustavno.


Januarja smo objavili poročilo Informacijskega pooblaščenca, ki ugotavlja ponavljajoče nezakonite prakse policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov. Policija je namreč podatke od upravljavcev spletnih portalov redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in z Ustavo RS.

Za kakršno koli pridobivanje podatkov o imenu, priimku, elektronskem naslovu, IP številki in ostalih podatkih o bralcih in predvsem piscih komentarjev na spletnih portalih mora namreč policija po osmem členu ZEPT in 37. členu Ustave RS pridobiti odredbo sodišča. A policija je leta...

Slo-Tech - Eden izmed bralcev nam je nedavno pokazal svoj izpisek iz baze prometnih podatkov (retencijske baze) pri njegovem mobilnem operaterju. Gre za podatke, ki jih naši ponudniki telefonije in interneta že od septembra 2007 zbirajo na podlagi evropske retencijske direktive, kot je implementirana v XIII. poglavju našega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Uradno so tam za potrebe preiskovanja "hujših" kaznivih dejanj, za dostop pa policija potrebuje sodno odredbo po 149.b členu ZKP. V praksi je ni tako težko dobiti - potrebujejo zgolj obrazloženi predlog državnega tožilca in pa razloge za sum, da je določena oseba izvršila kaznivo dejanje (oz. da je njeno življenje v nevarnosti). Gre za dokaj nizek dokazni standard, tako da policija v praksi za prometne podatke zaprosi kar v večini preiskav, kjer razpolagajo bodisi z imenom in priimkom...

Slo-Tech - Zadnjega decembra 2012 je bil v Uradnem listu objavljen ZEKom-1. Ta med drugim v 157. členu določa, da je shranjevanje podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali uporabnika, dovoljeno samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Zakon je določil petmesečno prehodno obdobje, ki se izteče 15.6.2013. Na Slo-Techu smo se odločili, da uporabnikov ne bomo nadlegovali s...

Slo-Tech - O zgodbi s ti. Unijino retencijsko direktivo smo že precej pisali, prvič že leta 2004, ko je Komisija še razmišljala o obvezni hrambi prometnih podatkov za potrebe preiskave hudih kaznivih dejanj in drugih resnih potreb nacionalne varnosti. Zbiranje na "prostovoljni osnovi" je članicam sicer dovolila že l. 2002 z malo ironično poimenovano direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, obveznost pa - kot zdaj vemo - potrdila marca 2006 z omenjeno retencijsko direktivo. Rok za prenos v nacionalno zakonodajo, pri nas Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) oz. zdaj ZEKom-1, je potekel 15. septembra 2007. Mi smo seveda požurili in kljub intenzivnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti vse skupaj...

Slo-Tech - Kot vemo, naša vlada zavoljo grožnje Evropske komisije z 13 tisoč evri dnevne kazni hiti z vnosom ti. Cookie direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Vemo tudi, da je (že večkrat!) želela vso to nujo, ihto in naglico izkoristiti še vnos številnih drugih določil, npr. sistemskega backdoora do retencijske baze za policijo, Sovo in morda še za nekatere zainteresirane upravne organe. Vseh sprememb je pravzaprav toliko, da je zakonodajno-pravna služba parlamenta odločila, da bo namesto preproste novele (ZEKom-D torej) potrebno napisati kar sveži zakon (ZEKom-1).

Zanimivo, niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega...

Vlada Republike Slovenije - Kot smo slišali v primeru Balkanski bojevnik, naj bi slovenska policija osumljencu Tošiću in njegovim sodelavcem prisluškovala s pomočjo nadzorne opreme pri naših mobilnih operaterjih, a na podlagi nezakonito pridobljene odredbe preiskovalnega sodnika (lagali so mu). Tovrstne "elastične" interpretacije zakona o kazenskem postopku, storjene seveda v dobronamerni "delovni vnemi", pravzaprav niso nič novega. Že (vsaj) leta 1996, si je slovenska policija pri izvajanju prisluhov zaželela operativne pomoči s strani slovenske varnostno-obveščevalne službe SOVE. Na sodišče so nosili redaktirane prepise, odvetnikom obrambe pa odklanjali dostop do izvirnih posnetkov, rekoč, da je šlo "zaupne...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Slo-Tech - Te dni smo pisali o nujni uskladitvi predloga novele ZEKoma, ki jo je zadnji hip predlagala SOVA. Odzval se je Informacijski pooblaščenec. Policija pa je povedala, da ji sprememba absolutno pripada.

Potem se je odzval minister Turk, ki je ugotovil, da je bil predlog usklajen z Informacijsko pooblaščenko, kar je kasneje kvalificiral, v "usklajeno je vedno *z* nekom". Njegovi podrejeni pa so pojasnili, da je predlog neusklajen samo, kadar je neusklajen s kakšnim relevantnim ministrstvom.

Nadaljevalo se je z ministrovim preklopom na revolucionarno retoriko. "Resničen interes proti ZEKom-1 imajo tisti, ki so že do zdaj lobirali, da ni bil napisan, in jim je debata o zasebnosti samo izgovor." Ter strašenjem z kaznijo, ki jo bomo zaradi zamude plačali Evropi.

Tako so očitno za zamudo zakona, s katerim zamujamo od maja 2011 in za katerega je bilo na javni razpravi novembra 2011 povedano, da se bo spreminjalo samo absolutno nujni del za skladnost z evropskimi direktivami, katerega...

Slo-Tech - Po skoraj dveh letih prevajanja, javnih razprav in usklajevanj je ta teden vlada v parlament poslala novelo Zakona o elektronskih komunikacijah.

Kljub dolgi razpravi, si tudi tokrat policija ni mogla pomagati, da ne bi po koncu javne razprave v osnutek dodala sedme točke 166. člena:

(7) Posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona se ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke.

Nominalno se sprememba dela zaradi:

V novem sedmem odstavku je določeno, da se posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke. Navedena določba je nastala kot odraz...

Techdirt - Tokrat nadaljevanje teden dni stare zgodbe o nadustavnem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ali tudi fabula o tem, kaj se zgodi, ko se policija odloči, da mora priti do nekih podatkov, predvsem zato, ker je dobivanja vsakovrstnih podatkov tako zelo vajena iz preteklosti, da na drugačni scenarij ("hm, tole se pa morda ne sme ..") niti pomisli ne.

Tokratna fabula je ameriška, a bi lahko bila tudi naša. Zadeva policijsko preiskavo zoper Newyorčana Malcolma Harrisa, 23. let starega novinarja, blogerja in aktivista v gibanju Occupy Wall Street, ki je bil oktobra lani skupaj skupaj s še 700 drugimi protestniki aretiran na Brookly bridgu zaradi motenja javnega reda in miru, konkretno ker mosta ni prečkal po pešpoti, ampak kar po cesti, mišljeni za avtomobile. Po noči ali dveh na policijski postaji in prejeti mandatni kazni bi to moralo biti to; vendar ni bilo; newyorška policija je namreč ugotovila, da je Harris posebej aktiven na Twitterju, sploh po številu sledilcev...

Slo-Tech - Medtem ko se večina državljanov hladi na morju, ali si tega vsaj želi, so na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo bolj pridni. Kot ugotavljajo, ravno te dni mineva dva meseca od začetka veljave prejšnje spremembe, zato je že primeren čas (da ne rečemo skrajni čas) za novo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L). Trenutno je v medresorskem usklajevanju. Spremembe so manjše narave in pravzaprav si želimo, da bi bila še kakšna več.

Pa kar po vrsti. V imenu javnofinančne odgovornosti je zdaj jasneje določeno, da bodo stroški postopka bremenili oškodovanca, ki je podal predlog za pregon (potreben za en kup lažjih kaznivih dejanj) in ga kasneje, ko se je draga pravosodna mašinerija že zagnala umaknil, in s tem izsilil konec postopka brez obsodilne sodbe. Sprememba bo številnim oškodovancem dala misliti, zmanjšala število teh postopkov in spodbujala k zunajsodni ali civilni poravnavi s storilcem.

Dalje se dokončno odstranjuje dolgo trajajoča pravna fikcija, da v Sloveniji...

Hekovnik - V četrtek popoldne je v čajnici Hekovnika v Ljubljani potekala javna razprava na temo intelektualnega (raz)lastninjenja Evrope 2020. Panelisti (glej sliko) so razpravljali o škodi, ki bi jo še sveži evropski strategiji za razvoj lahko povzročilo (preveč) široko pojmovanje pravic intelektualne lastnine, posebej v obliki trgovinskega sporazuma ACTA. Pri tem je bilo mogoče slišati nekaj zelo zanimivih ugotovitev.

Za začetek je Marjan Turk, direktor direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nekoliko več povedal o (ne pretirano veliki) vlogi njegovega direktorata med pogajanji in sprejemom sporazuma ACTA (20:30 in najprej v posnetku):

[A]CTA je bil specifičen primer. ACTA je bila zlobirana in pripravljena na...

MVZT - Skladno z izvirno tezo Petra Pavlina s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva, da so pomisleki o zbiranju komunikacijskih podatkov nedolžnih državljanov padli že z evropsko direktivo, po kateri se v EU shranjujejo vse elektronske komunikacije, čeprav je več kot 99 odstotkov Evropejcev verjetno nedolžnih, naj bi bil dostop do podatkov baznih postaj – malenkost.

Kot kaže zadnja neuspela sprememba Zakona o kazenskem postopku ni bila osamljen poskus, temveč je bila del večjega načrta. Slab mesec po zadnjem neuspešnem poskusu, se je slovenska vlada odločila nadaljevati začrtano zgodbo. Tokrat poskuša z novelo Zakona o elektronskih komunikacijah uvesti trajno hranjenje podatkov o vaših dostopih do interneta, saj 8 mesecev ne zadostuje za uspešen pregon teroristov, vojnih zločincev in preprodajalcev rabljene opreme preko malih oglasov. Za razliko od uvedbe hrambe prometnih podatkov pred nekaj leti, kjer se je predlagatelj vsaj potrudil z...

Slo-Tech - Danes je v veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor sprejel 18. decembra 2009.

Med pomembnejšimi novostmi je na prvem mestu vsekakor skrajšan rok za obvezno hrambo prometnih podatkov.
Do sedaj je veljalo, da morajo operaterji telefonskih komunikacij in ponudniki dostopa do interneta prometne podatke hraniti 24 mesecev, sedaj pa se je hramba prometnih podatkov na področju telefonije skrajšala na 14 mesecev, hramba internetnih prometnih podatkov pa na 8 mesecev. Skrajšanje vsekakor velja pozdraviti, zastavlja pa se vprašanje, zakaj hramba prometnih podatkov ni bila skrajšana na 6 mesecev, kot to dopušča direktiva EU o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Druga pomembnejša novost zadeva posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa. V primerih varstva življenjskih interesov posameznika je operater policiji na podlagi pisne zahteve (v nujnih primerih se lahko zahtevo pošlje tudi po telefaksu) dolžan...