» »

Notranje ministrstvo: policija grešila pri pridobivanju podatkov

Notranje ministrstvo je v odgovoru Uradu Informacijskega poobla┼í─Źenca delno sogla┼íalo z ugotovitvami urada, da je policija podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov zahtevala na podlagi napa─Źne pravne podlage. Z ugotovitvami poobla┼í─Źenca se »na─Źeloma strinjajo« tudi na vrhovnem dr┼żavnem to┼żilstvu. A obe in┼ítituciji se dokon─Źni opredelitvi do dejanj policije izogibata.

Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov v 31 primerih posku┼íala pridobiti brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom. Le v ┼ítirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih bralcih tudi posredovali, je zapisano v poro─Źilu Informacijskega poobla┼í─Źenca, ki smo ga objavili prej┼ínji ─Źetrtek.

Notranje ministrstvo se strinja z Informacijskim poobla┼í─Źencem, da se je policija v ve─Źini primerov sklicevala na napa─Źne zakone pri pridobivanju podatkov od upravljavcev spletnih portalov, so zapisali v svojem odzivu na ugotovitve. Po prepri─Źanju Poobla┼í─Źenca bi morala policija kot pravno podlago za pridobitev podatkov navajati osmi ─Źlen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), po katerem lahko upravljavci spletnih portalov podatke o svojih bralcih posredujejo le z odredbo sodi┼í─Źa.

Za razliko od Informacijskega poobla┼í─Źenca pa notranje ministrstvo meni, da bi lahko bilo pravno dopustno tudi sklicevanje na 149. b ─Źlen zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki v dolo─Źenih primerih omogo─Źa posredovanje podatkov brez odredbe sodi┼í─Źa. Policija se je na ta ─Źlen sklicevala v zahtevah za podatke o 11 bralcih spletnih portalov od skupno 43.

Tretji odstavek 149. b ─Źlena ZKP dolo─Źa, da lahko policija od operaterja zahteva, da ji le na njeno pisno zahtevo sporo─Źi podatke o lastniku ali uporabniku dolo─Źenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naro─Źni┼íkih imenikih. Prvoten namen odstavka je bil policiji olaj┼íati pridobivanje podatkov o tistih naro─Źnikih telefonskih priklju─Źkov, ki si ne ┼żelijo javne objave svoje telefonske ┼ítevilke v telefonskem imeniku. A policija ga uporablja tudi kot podlago za pridobivanje IP ┼ítevilk in ostalih osebnih podatkov bralcev portalov.

»Klju─Źna dilema, ki se nam zastavlja, je razumevanje termina operater,« so zapisali na notranjem ministrstvu. Po njihovem mnenju bi namre─Ź lahko pod to definicijo sodili tudi upravljavci spletnih portalov. Zato po njihovih besedah kon─Źnega odgovora ne morejo podati, dokler o definiciji termina operater ne dobijo mnenja pravosodnega ministrstva.

A proti tak┼ínemu kreativnemu tolma─Źenju zakona govori ve─Ź argumentov. Prvi je opozorilo Informacijskega poobla┼í─Źenca, da v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom) upravljavci portalov niso operaterji. Slednji so po ZEKomu »fizi─Źna ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omre┼żje ali pripadajo─Źe zmogljivosti.« Upravljavci spletnih portalov pa za razliko od ponudnikov interneta tak┼ínega omre┼żja ne zagotavljajo.

Pozorno branje poro─Źevalca DZ v zvezi z novelo ZEPT-A, pa nam pove, da je bila pravna podlaga za pridobivanje podatkov v ta zakon dodana na predlog MNZ, saj so bili ┼że v ─Źasu sprejemanja te novele odzivi upravljalcev spletnih strani na zahteve Policije po 149.b ─Źlenu ZKP zelo razli─Źni. Potreba po dodatni pravni podlagi namesto uveljavljanja obstoje─Źe nam pove, da se je organ ┼że takrat zavedal neprimernosti njene uporabe.

S Poobla┼í─Źencem se »na─Źeloma strinja« tudi to┼żilstvo


»Na─Źeloma se je mogo─Źe strinjati z va┼ío ugotovitvijo, da posamezne, pri delu policije uporabljene pravne podlage za pridobivanje podatkov, niso primerne,« pa je v odgovoru na ugotovitve Informacijskega poobla┼í─Źenca zapisalo vrhovno dr┼żavno to┼żilstvo. Obenem pa to┼żilci niso povsem prepri─Źani o neuporabnosti tako pridobljenih podatkov v kazenskem postopku.
Nezakonito pridobljeni dokazi pred sodi┼í─Źem ne veljajo, dolo─Źa Zakon o kazenskem postopku. A podatki, pridobljeni mimo sodi┼í─Źa, bi lahko bili po mnenju to┼żilstva vseeno veljavni. Kot pojasnjujejo, gre za »komuniciranje v javnih mre┼żah, ki so dostopne neomejenemu ┼ítevilu uporabnikov in tudi z namenom, da se posredovane vsebine naredijo dostopne tem uporabnikom. Da bi ob takem na─Źinu komuniciranja ┼íe lahko ┼ílo za ─Źisto komunikacijsko zasebnost, ni mogo─Źe trditi brez resnih zadr┼żkov.« Ker na tem podro─Źju manjka sodna praksa, se ne morejo vnaprej opredeliti do zakonitosti pridobljenih podatkov, ┼íe dodajajo.

Po mnenju to┼żilstva bi se torej zaradi ┼íirokega ob─Źinstva, s katerim komunicira pisec komentarjev na spletnih forumih, lahko zanemarilo dolo─Źbe 37. ─Źlena ustave. Po njem je zagotovljena tajnost pisem in drugih ob─Źil, samo zakon pa lahko predpi┼íe, da se na podlagi odlo─Źbe sodi┼í─Źa za dolo─Źen ─Źas ne upo┼íteva varstvo tajnosti pisem in drugih ob─Źil ter nedotakljivost ─Źlovekove zasebnosti, ─Źe je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost dr┼żav.

Zakaj naj bi objava vsebine vplivala na zasebnost komunikacije, s katero se je uporabnik dogovarjal za njeno objavo, v mnenju ni pojasnjeno.

Tako kot notranje ministrstvo tudi to┼żilstvo dopu┼í─Źa mo┼żnost, da bi policija podatke od spletnih portalov lahko legalno pridobivala na podlagi tretjega odstavka 149. b ─Źlena ZKP. Kot potencialno ustrezno podlago pa vidi tudi v 115. ─Źlenu zakona o nalogah in pooblastilih policije. A po tem ─Źlenu so policiji brez sodne odredbe podatke iz svojih zbirk dol┼żni dati le dr┼żavni organi (in nosilci javnih pooblastil), kar pa upravljavci spletnih portalov medijev niso.

V kolikor se sodi┼í─Źa v morebitnih sodnih postopkih, ki temeljijo na pridobljenih podatkih mimo sodi┼í─Ź, ne bodo strinjala z njihovimi kreativnimi razlagami zakonov, bi se to┼żilci lahko zna┼íli v podobnih te┼żavah kot v primeru balkanski bojevnik. Tu namre─Ź prvostopenjsko sodi┼í─Źe zaradi nezakonito pridobljenih telefonskih ┼ítevilk obto┼żencev v razsodbi ni upo┼ítevalo policijskih prisluhov.

To┼żilstvo v svojem odgovoru informacijskemu poobla┼í─Źencu izra┼ża tudi dvoumen predlog pravosodnemu ministrstvu, da naj ministrstvo po potrebi v ┼że pripravljenem predlogu novele ZKP oblikuje ustrezno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz javno dostopnih omre┼żij tudi od ponudnikov internetnih storitev na trgu. Ta novela je trenutno v strokovnem usklajevanju. V kolikor to┼żilstvo med vrsticami ministrstvu predlaga spremembe ZKP, ki bi omogo─Źale pridobivanje podatkov o bralcih portalov brez odredbe sodi┼í─Źa, bi lahko bila taka dolo─Źba v nasprotju z ┼że omenjenim 37. ─Źlenom ustave. Kot je namre─Ź v petek v informativni oddajo Odmevi povedal ustavni pravnik Andra┼ż Ter┼íek z Univerze na Primorskem, je na┼ía ustava v tem primeru jasna – upravljavci spletnih portalov ne smejo organom pregona brez sodne odredbe posredovati nikakr┼ínih podatkov o svojih bralcih.

An┼że Bo┼ític je urednik spletnega portala podcrto.si.
Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Ste tudi vi včasih zbegani, ko zasledite novice, v katerih se pojavlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar? Glede na to, da imajo mediji v svojem "prime timeu" omejeno število znakov, točno določeno minutažo in morajo tako ali tako uravnoteženo predstavljati ...

Preberi cel članek »

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Po 11. septembru se je v ZDA kasneje pa tudi drugod po svetu začel povečevati nadzor nad državljani. Povečala so se pooblastila policije in tajnih služb (predvsem v ZDA), policije različnih držav in tajne službe so začele med seboj tesneje sodelovati in si ...

Preberi cel članek »

Zakoniti nadzor v Sloveniji (2.del)

Zakoniti nadzor v Sloveniji (2.del)

V soboto, 2. oktobra 2004, je v zgodnjih jutranjih urah, v času predvolilnega molka, več kot 70.000 uporabnikov Mobitela prejelo nezaželena in nenaročena sporočila SMS s politično vsebino. Iz fotografije spornega SMS sporočila, objavljene v Mladini, je razvidno, ...

Preberi cel članek »

Test: Pet ministrstev ni dalo zahtevanih informacij javnega značaja

Test: Pet ministrstev ni dalo zahtevanih informacij javnega značaja

Kar 15 izmed 55 javnih ustanov, med njimi pet ministrstev, je ignoriralo naše vprašanje o stroških za službena potovanja njihovega predstojnika, dve pa sta celo spraševali, zakaj podatke rabimo. Izvedli smo namreč test odzivnosti ministrstev, organov v sestavi in mestnih občin na vprašanja državljanov. ...

Preberi cel članek »

Policija nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov

Policija nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov

Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom, zahtevala v 31 primerih, le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih ...

Preberi cel članek »