Slo-Tech - Pred dva tisoč leti so bili prepričani, da bo leto 1900 prestopno leto. Leta 46 pred našim štetjem izumljeni julijanski koledar je vsako četrto leto določil kot prestopno leto, s čimer je povprečno trajanje leta v koledarju 365,25 dni. To je precej blizu dejanski dolžini tropskega leta (365,242 dni), a še vedno vsakih 400 let pridela približno tri dni napake. Zato je leta 1582 predstavljeni gregorijanski koledar dodal izjeme, da so stoletna leta neprestopna, razen če so deljiva s 400. Leta 1200, 1600 in 2000 so tako prestopna, 1700, 1800 in 1900 pa niso.

Vpišite v Excel datum 29. 2. 1900 in Excel se ne bo pritožil, temveč se bo strinjal, da je to normalni dan. Sreda, če smo bolj natančni. V resnici je torku, 28. 2. 1900, sledila sreda 1. 3. 1900. Excel začne šteti leta 1900, zato ni velike katastrofe, da so vsi dnevi v januarju in februarju 1900 premaknjeni za en dan v tednu. Obstaja tudi drug način, kjer Excel kot dan 1 obravnava 1. 1. 1904, s čimer ta težava odpade. A v...

Slo-Tech - Čeprav se je rok za prijavo h glasovanju iz tujine na letošnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila, iztekel včeraj (24. 3.) ob 24.00 uri, se je sistem izključil že ob 23. uri. To je nekatere volivce, ki so se želeli registrirati v zadnjem hipu, pošteno razburilo. Izkazalo se je, da ni šlo za namerno oviranje volilne pravice niti za preobremenjenost sistema, temveč površno programiranje. Državna volilna komisija je pojasnila, da njihovi sistemi niso pravilno računali datumov. Prav tako so zagotovili, da bo tudi vloge, ki niso šle skozi zaradi težav z uro, normalno obravnavali.

S časom v računalništvu je križ, saj morajo biti po eni strani ure v sistemih strogo monotone (vedno tiktakati naprej), po drugi strani pa civilni čas ne teče tako. Težave niso (le) prestopni dnevi, temveč bolj prestopne sekunde, ki se pojavljajo brez vzorca, in včasih celo premikanje ure ali spreminjanje časovnih pasov. Prestopne sekunde so problem, ker se isti trenutek (cela sekunda) ponovi...

Slo-Tech - Uraden predlog Evropske komisije predvideva zelo hitro ukinitev premikanja ure, so sporočili iz Bruslja. Konec prihodnjega marca, torej 31. 3. 2019, naj bi ure še zadnjikrat prestavili na poletni čas, predlaga Komisija. Ali jih bomo 27. oktobra 2019 prestavili tudi nazaj, je odvisno od vsake države posebej. Pričakovati je, da se bodo sosednje države pri odločitvi dogovorile.

V spletni anketi o usodi premikanja ur v Evropski uniji je sodelovalo 4,6 milijona ljudi, ki so se z 80 odstotki odločili za ukinitev premikanja ure. Velika večina sodelujočih je podprla trajni poletni čas (GMT+2 v naših krajih), po katerem bi bilo skozi vse leto (natančne vrednosti se tekom leta spreminjajo za več kot 20 minut) sonce v zenitu na vzhodu Poljske okrog 12.30, v Sloveniji okrog 13. ure, v Parizu...

Slo-Tech - Na pečicah, elektronskih budilkah, mikrovalovkah in podobnih napravah, ki za merjenje časa izkoriščajo frekvenco omrežne napetosti, so se ta teden nabrale večminutne zamude, so opazili tudi naši bralci. Zaradi kombinacije visoke porabe energije in nizke proizvodnje je evropsko električno omrežje tako obremenjeno, da je frekvenca padla. V zadnjih dneh je v Evropi zaradi mraza poraba električne energije tako zrasla, da imajo pri nas uporabniki toplotnih črpalk, ki so oddaljeni od transformatorskih postaj, težave celo z izklapljanjem zaradi prenizke napetosti.

Električne naprave lahko točen čas vzdržujejo prek štirih virov - prek interneta s komunikacijo s strežniki NTP, pred radijskega signala, z GPS-signala ali prek električnega omrežja. Za uporabo strežnikov NTP je seveda nujen...

Google - O prestopnih sekundah smo na naših straneh že večkrat pisali, zlasti v povezavi s preglavicami, ki jih povzročajo računalnikom. Ker ni vzorca, kdaj bodo prestopne sekunde potrebne, zanje izvemo le pol leta pred dejansko vstavitvijo v koledar, kar računalnikom povzroča nemalo težav. Google je že pred petimi leti razkril, da sami ta problem rešujejo z raztegovanjem sekund v dnevu, ko sicer nastopi prestopna sekunda. Ostali svet, ki prestopno sekundo upošteva klasično, torej s ponovljeno (ali dodatno, odvisno od zornega kota) sekundo, ima precej težav, zato bo Google sedaj poizkusil svoj postopek deliti še z ostalimi.

Prestopne sekunde so nujno zlo, ki ga prinaša...

Slo-Tech - Če ste slučajno pozabili, je danes najdaljša noč v letu. Ob 2.00 zjutraj po našem času bomo dodali prestopno sekundo. Tedaj bodo digitalne ure pokazale čas 1:59:60, kar je potrebno zaradi uskladitve časa z vrtenjem Zemlje, računalnikom pa povzroča nemalo težav.

Dan je iz zgodovinskih razlogov definiran kot 86.400 sekund, sekunda pa je definirana kot 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma cezija-133 v osnovnem stanju. Skratka, sekunda traja vedno enako ne glede na obnašanje Zemlje. Vrtenje Zemlje okrog lastne osi pa se zelo zlagoma upočasnjuje, zato je dan malenkost daljši kot 86.400 sekund. Ko kumulativna razlika med časom, merjenim...

Slo-Tech - IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) je sporočil, da bomo 30. junija letos po treh letih premora ponovno dodali prestopno sekundo civilnemu času. Prestopne sekunde se po potrebi lahko dodajo 30. junija in 31. decembra, da civilni čas ostane sinhroniziran z vrtenjem Zemlje okrog lastne osi. Brez prestopnih sekund bi sonce najvišjo lego na nebu (zenit) dosegalo čedalje kasneje po lokalnem času.

Sekunda je bila svoj čas definirana kot 1/86400 srednjega sončnega dne. Definicija se je pozneje spremenila na 1/31556925,9747 tropskega leta dne 0. januarja 1970 in naposled na 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma...

Slo-Tech - V Rusiji bodo po treh letih spet spreminjali časovne pasove, kar bo povzročilo precej sivih las programerjem. Letos jeseni bodo skupaj z Evropsko unijo prestopili s poletnega časa na zimski in tam tudi ostali.

Rusija je pred tremi leti sprejela zakon, ki je uzakonil stalni poletni čas. Na poletni čas so s premikom urinih kazalcev za uro naprej prestopili 27. marca 2011 in tam ostali. To pomeni, da je odtlej Moskva uporabljala časovni pas UTC+4 celo leto. Ukrep je bil ob najavi precej popularen, ker so si ljudje obetali svetlejše večere, a je podpora potem upadla, ko je bilo pozimi temno še dolgo v dopoldne. Ob najbolj temnih decembrskih dneh je sonce v Moskvi pokukalo nad obzorje okrog 10. ure dopoldne.

Spodnji dom ruskega parlamenta je včeraj s 442 glasovi...

CNet - V noči na nedeljo smo ob 2.00 uri zjutraj po našem času obeležili prestopno sekundo, ki se v civilni čas po potrebi konec vsakega polletja vrine, da se zagotovi sovpad Sončevega zenita in poldneva po lokalnem času. Razlika je na prvi pogled minimalna, a bi se je v 100 letih nabralo že za kakšno minuto. Povzroča pa ta prestopna sekunda mnogo težav računalniškim sistemom, ki nanjo niso navajeni. Tudi letos je nekaj sistemov in spletnih strani ob polnoči po greenwiškem času za kratek čas obstalo.

Problem je že v Linuxovem jedru do verzije 2.6.29, ki prestopnih sekund ne razume. Čeprav imamo sedaj že tretjo večjo revizijo jedra (3.0.x), mnogo sistemov še vedno teče na starejših verzijah. Še...

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

Google - O prestopnih sekundah smo že nekajkrat pisali, običajno tedaj, ko so se pojavile. Gre za dodatne sekunde, ki se dodajo (ali teoretično tudi odvzamejo) ob koncu junija ali decembra ob polnoči (vsakokrat po času UTC), ker vrtenje Zemlje ni povsem stalno. To se pri nas pokaže tako, da času 0:59.59 sledi izredna sekunda 0:59.60, šele nato pa je ura 1:00.00. V vsakdanjem življenju to težav ne povzroča, računalniki pa se tudi prek protokola NTP sinhronizirajo sami. Povzroča pa to probleme Googlu.

Googlovi inženirji so leta 2005 ugotovili, da za občutljivo infrastrukturo podatkovnih strežnikov prestopne sekunde (ko se de facto ena sekunda ponovi oziroma ura skoči nazaj) niso najbolj zaželene....

Slashdot - Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to...

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...