»

Nature odpira dostop do vseh člankov

vir: Nature
Nature - Založnik revij iz skupine Nature (NPG) je danes sporočil, da bodo odslej vsi članki brezplačno dostopni na internetu. Dostop bo omejen, saj ne bo dovoljeval kopiranja ali tiskanja, a je to še vedno boljše kot nič.

O založnikih znanstvenih revij je bilo na naših straneh prelitega že mnogo črnila. Glavni problem so drage naročnine, ki jih založniki zaračunavajo knjižnicam, in nerazumno visoke posameznih člankov, če revije nimamo naročene. Cene niso javne, ker se vsaka knjižnica in univerza pogaja z založnikom, ki potem ceno prilagodi njeni velikost in finančnemu položaju, a že kratek sprehod po Supervizorju razkrije, da gre za naročnine samo z ljubljanske univerze več stotisoč evrov letno. Zlasti v...

3 komentarji

Nekaj gnilega je v deželi znanstveni

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

21 komentarjev

Spet o faktorju vpliva in citatih

Slo-Tech - Afera, ki je nedavno izbruhnila zaradi ugotovljenih manipulacij faktorja vpliva nekaterih znanstvenih revij, je priložnost za osvetlitev tega problema in vnovičen razmislek. Faktor vpliva se izračunava za vsako resno znanstveno revijo, kar počne Thomson Reuters. Izračuna se tako, da se v začetku leta i+1 pogleda, koliko člankov iz leta i je citiralo v tej reviji objavljene članke v letih i-2 in i-1. O smiselnosti tega početja je bilo prelitega že ogromno črnila, tudi na naši strani. Glavni problem je, da z enakimi vatli merimo različne znanstvene discipline, ki imajo svoje zakonitosti glede citiranja in časovnega zamika med objavo in citiranostjo. Na primer, biokemijski članki imajo običajno veliko...

10 komentarjev

Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek

SCIRP - Marcie Rathe z Univerze Južne Severne Dakote v Hooplu je 3. avgusta 2012 v odprto znanstveno revijo Advances in Pure Mathematics poslal članek s področja teoretične matematike s hudo učenim naslovom, ki ga zaradi kmalu očitnih razlogov ne bomo prevajali (Independent, Negative, Canonically Turing Arrows of Equations and Problems in Applied Formal PDE). Le deset dni pozneje, kar je za matematične članke zelo hitro, so v reviji članek sprejeli v objavo in avtorju poslali kratek seznam pripomb, po katerih naj članek pred objavi malo popravi. Pripombe so bile površinske narave, nanašale so se na povzetek,...

12 komentarjev

"Kdor uporablja faktor vpliva, je statistično nepismen"

S takšnimi reklamami založniki vsiljujejo IF kot edino zveličavno merilo kakovosti.

S takšnimi reklamami založniki vsiljujejo IF kot edino zveličavno merilo kakovosti.

Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...

27 komentarjev

Rezultati javno financiranih raziskav v Veliki Britaniji odslej javno dostopni

Elsevier je eden glavnih krivcev za revolt.

Elsevier je eden glavnih krivcev za revolt.

vir: Nature
Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki...

12 komentarjev

Münchenski TUM bo z naslednjim januarjem odpovedal naročnino na Elsevierjeve revije

 Technische Universitaet München trenutno velja za najboljšo nemško tehnično univerzo, tretjo v Uniji in 29. v svetu.

Technische Universitaet München trenutno velja za najboljšo nemško tehnično univerzo, tretjo v Uniji in 29. v svetu.

vir: Hacker News
Hacker News - Kot kaže, je imel profesorski zbor oddelka za matematiko pri ugledni nemški Tehnični univerzi v Münchnu dovolj Elsevirjevega navijanja cen in združevanja strokovnih revij v še dražje pakete: z januarjem naslednje leto, ko poteče njihova obstoječa pogodba, več ne mislijo obnoviti naročanja na njihove matematične in druge strokovne zbornike.

Poteza sledi širšemu revoltu raziskovalnih delavcev zoper drago prodajanje njihovega raziskovalnega dela, skozi pozive k bojkotu Elesevierjevih revij v dobro prostih zbornikov, kot je arXiv pri newyorški univerzi Cornell. Pozivu se je od začetka leta pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov, konec minulega meseca pa tudi Harward, ki sicer ne bo...

14 komentarjev

Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij

Cene Elsevierjevih matematičnih publikacij v zadnjih 15 letih (1).

Cene Elsevierjevih matematičnih publikacij v zadnjih 15 letih (1).

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...

44 komentarjev

Upor proti izdajatelju strokovnih revij Elsevier

Cene Elsevierjevih matematičnih publikacij v zadnjih 15 letih (1).

Cene Elsevierjevih matematičnih publikacij v zadnjih 15 letih (1).

Singularity Hub - O težavnem in dragem dostopu do znanstvenih člankov smo že precej pisali. Lani sta se na to temo pojavili dve aferi, prva s preprodajo gesel do uglednih znanstvenih revij in potem druga z MIT-jevim študentom Aaronom Schwartzem, ki se je odločil z baze JSTOR prenesti pet milijonov znanstvenih člankom in jih objaviti na p2p omrežjih v dobro ostalih študentov in raziskovalcev. Po pravi mali policijski akciji so ga dobili in zdaj mu grozi 35 let zapora.

Dogodka sta opozorila na širši in sistematični problem zaslužkarstva iz naslova preprodaje (javno financiranega) raziskovalnega dela. Številni ugledni znanstveniki so začeli pozivati k bojkotu velikih založnikov, posebej dansko-britanskega giganta Elsevier. Motilo ji je, da navija cene revij (povprečno 8% rast na leto, glej...

34 komentarjev

Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...

Preberi več »

51 komentarjev

Napredek pri razvoju gorivnih celic na Univerzi v Ljubljani

Shema kemijsko modificiranega nanokatalizatorja na osnovi platine in organskih molekul. V ozadje je graf, ki prikazuje izjemno stabilnost PEM gorivne celice pri pogojih zaganjanja oz. ugašanja. Vir: FKKT.

Shema kemijsko modificiranega nanokatalizatorja na osnovi platine in organskih molekul. V ozadje je graf, ki prikazuje izjemno stabilnost PEM gorivne celice pri pogojih zaganjanja oz. ugašanja. Vir: FKKT.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Boštjan Genorio s Katedre za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT ATM) je kot prvi avtor skupaj s sodelavci z Argonne National Laboratory (ANL) v ugledni reviji Angewandte Chemie (faktor vpliva 11,8) objavil znanstveni članek o izjemno obstojnem kemijsko modificiranem nanokatalizatorju na osnovi platine in organskih molekul, ki bi lahko bil kmalu v uporabi v komercialnih gorivnih celicah.

Opisali so nanokatalizator za protonsko-izmenjevalne membranske (PEM) gorivne celice. Eden izmed problemov gorivnih celic je namreč poleg visoke cene tudi kratka življenjska doba, ki ne zadošča potrebam industrije, da bi lahko prišle v množično uporabo....

Preberi več »

25 komentarjev

MIT-ovi članki bodo prosto dostopni!

Ars Technica - Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo. Sedaj so nas razveselili še z eno novostjo.

Senat je namreč enoglasno potrdil sklep, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev. To je zelo dobra novica, ker večina založnikov priznanih in kakovostnih SCI-revij zahteva, da avtorji nanje prenesejo izključne založniške pravice. Edini način dostopa do teh člankov je potemtakem nakup naročnine na revijo (ali pa enkraten nakup članka prek interneta), kar denimo stane ljubljansko univerzo in knjižnice več sto tisoč evrov letno, hkrati pa lahko vsiljujejo nerazumne omejitve za svoje podatkovne zbirke, kot to z le štirimi sočasnimi dostopi prek Citrixa denimo počnejo lastniki SciFinderja Chemical Abstracts.

MIT je tak sklep sprejel pod vtisom...

Preberi več »

21 komentarjev

Seznam člankov v tajnih NSA revijah

Schneier.com - Kot je znano, ameriška tajna služba NSA izdaja kar nekaj publikacij, ki pa so strogo zaupne. Mednje sodita tudi reviji NSA Technical Journal in Cryptographic Quarterly, ki sta bili nekajkrat javno omenjeni.

Leta 2003 je Michael Ravnitzky na podlagi zakona Freedom of Information Act od NSA želel pridobiti bibliografske indekse in kazala teh dveh revij. V okviru zahteve se je izkazalo, da NSA izdaja še dve zaupni reviji, Cryptologic Spectrum in Cryptologic Almanac in Ravnitzky je zahteval indekse in kazala še za te dve reviji. Trajalo je več kot tri leta, NSA pa je podatke na koncu le poslala.

Javnosti je tako sedaj na voljo seznam člankov objavljenih v teh revijah, kar pa je seveda le prvi korak. Bruce Schneier zato poziva, da vsi, ki jih zanimajo konkretni članki, le te zahtevajo s pomočjo tim. FOIA zahtevka. Naslovi člankov kažejo, da je marsikateri med njimi vsekakor vreden branja.

8 komentarjev