The Economist - Statistika in računalniška moč nam omogočata, da analiziramo velike kupe podatkov ter v njih iščemo zakonitosti in vzorce, ki jih z ročnim delom ni bilo mogoče odkriti. Eno izmed najbolj zanimivih odkritij opisuje frekvenco pojavitve posameznih cifer v realnih podatkih. Izkaže se, da v realnih podatkih devet števk (1-9) ni enakomerno zastopanih, ampak njihova pogostnost pada od najpogostejše enice do najredkejše devetice. To opisuje Benfordov zakon, ki ga je leta 1881 odkril astronom Simon Newcomb.

Benfordov zakon pravi, da je prva cifra v realnih podatkih najpogosteje enica (30 odstotkov). Frekvenca ostalih števk nato monotono pada do devetice (4,6 odstotka). Matematični zapis za Befordovo...

Heise - Nizozemsko računsko sodišče (Algemene Rekenkamer) je objavilo poročilo o finančnih posledicah uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. V njem ugotavljajo, da bi bili prihranki zaradi prehoda zanemarljivi.

Izračunali so, da so izdatki za informatiko lani znašali 2,1 milijarde dolarjev, a so od tega za licence porabili zgolj 88 milijonov evrov, 170 milijonov evrov pa za vzdrževanje programske opreme. Ker je to zelo majhen delež celotne pogače, so zaključili, da prehod ni smiseln zaradi prenizkih prihrankov. Zapisali so še, da ne obstojijo trdni dokazi, da bodo prednosti odprtih standardov postale otipljive.

Vlado in parlament opozarjajo, da se pri snovanju prihodnjih smernic...

Finance - Nedavna študija o prehodu slovenske javne uprave na odprto kodo je zbudila številne odzive in odmeve, seveda tudi s strani nekaterih Microsoftovih poslovnih partnerjev. Žolčni odzivi so seveda razumljivi, a novinarji časnika DELO so v sredi tega tedna razkrili, da naj bi podjetje Microsoft preko svojih poslovnih partnerjev pričelo s svojevrstno kampanjo kritike odprte kode.

Kljub kritikam uporabe odprte kode v javni upravi pa imamo tudi v Sloveniji primer uspešne uvedbe uporabe odprte kode v delo državnih organov. Današnje Finance tako v članku o uporabi odprte kode na slovenskih sodiščih navajajo, da imajo slovenska sodišča zaradi zamenjave licenčnih programov z odprtokodnim programjem na letni ravni za okrog 400.000 EUR nižje stroške. Prehod so izvedli v letih 2006 in 2007, na 4600 računalnikih pa uporabljajo pisarniški paket OpenOffice, spletni brskalnik Mozilla Firefox ter odjemalec za e-pošto Mozilla Thunderbird (gre za tim. Enotno poslovno okolje). Zaradi morebitnih težav z...

Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

Slo-Tech - Potem, ko je slovenska državna uprava dolga leta trdila, da so odprtokodne rešitve predrage ter da je vsako razmišljanje o prehodu nesmiselno, da je koda Linuxa preveč odprta, da so javni razpisi z vnaprej izbranim ponudnikom skladni s slovensko zakonodajo, je te dni doživela razsvetljenje.

Medtem, ko državni organi še vedno kot po tekočem traku podpisujejo pogodbe MS EA (Banka Slovenije, DARS, ...), se je država odločila, da je čas za spremembe. Po tem, ko je država 8 let plačevala za pravico nadgradnje iz Windows XP na Windows XP in po tem, ko je Microsoft po dolgih letih čakanja izdal novo različico svoje namizne programske opreme, ki jo potrebuje vsak državni uradnik (Windows 7 in Office 2010), ter po tem, ko je država za te nadgradnje plačala, prešolala uporabnike in jih lahko uporablja do nadaljnjega je sedaj pravi čas za prehod.

Tako naj bi po predlogu iz študije država izvedla postopni prehod na odprto kodo, v skladu s katerim bi do konca leta 2015 80 odstotkov državnih...

Slashdot - Ruski premier Vladimir Putin je podpisal načrt (ruski izvirnik, strojni prevod v angleščino), ki predvideva začetek postopnega prehoda na uporabo odprtokodne programske opreme v Ruski federaciji. Prihodnje leto bodo začeli preizkušati osnovne pakete odprtokodne programske opreme in določili, katere formate bodo uporabljali za shranjevanje podatkov. Leta 2012 bodo začeli postavljati nacionalni repozitorij programske opreme, medtem ko bodo leta 2014 začeli nameščati odprtokodno programsko opremo na računalnike v javni upravi.

Rusija je že večkrat najavila razvoj lastnega odprtokodnega operacijskega sistema in druge programske opreme, nazadnje lanskega februarja, a nobeden izmed projektov ni zaživel. Ob najnovejši najavi pa...

Slo-Tech - Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjujemo še z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Po tem, ko smo v več člankih pisali o državnih nabavah programske opreme in IT storitev (del naših ugotovitev pa so povzeli tudi pri drugih časnikih, zlasti pri Dnevniku in Financah) je kranjsko združenje Tux sredi februarja 2010 na Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Prav tako smo Komisijo za preprečevanje korupcije že decembra 2009 zaprosili za mnenje ali morda javno naročilo 2008/P 40 ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft.

Komisije za preprečevanje korupcije je zadevo preučila in 14. 6. 2010 sprejela mnenje številka 15, v katerem...

Slo-Tech - Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. Kljub temu, da odprto kodo uspešno uvajajo v različnih državah po svetu, pa je po mnenju nekaterih situacija v Sloveniji morda vseeno tako specifična, da uporaba odprte kode v javni upravi morda ni primerna. V članku smo sicer poudarili, da bi to lahko ugotovili le z resno in odprto pilotno raziskavo, ki bi na podlagi resnega načrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne učinke, morebitna odločitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. A državna uprava do sedaj resne pripravljenosti na kaj takega ni pokazala.

Z eno izjemo. Našli smo namreč državnega uradnika na enem izmed ministrstev, ki je na svoj računalnik samoinciativno naložil Linux. Kasneje je v prehod prepričal tudi ostale sodelavce na...

Slashdot - Nedavno smo poročali, da so se Rusi odločili razviti svoj operacijski sistem, osnovan na Linuxu, ki bo zmanjšal njihovo odvisnost od zahodnega programja. Kot kaže, so se nekoliko precenili, saj so projekt (začasno) odpovedali (človeški prevod: 1. del, 2. del) . Ilija Ponomarev, ki v Dumi vodi komite za tehnologijo, je svoje pismo o izdelavi "nacionalne programske platforme" poslal predsedniku Medvedjevu, ki ga je posredoval Ministrstvu za komunikacije.

To se je odzvalo z besedami, da pripoznavajo usmerjenost k domači odprti kodi, a se ne strinjajo z načinom. Po njihovem mnenju izdelava domačega operacijskega sistema ne bo prinesla dovolj družbi in ekonomiji, da bi upravičila stroške. Je pa ministrstvo predlagalo sprejem vrste predpisov, ki bi poskrbeli za združljivost različnih vladnih informacijskih sistemov, uvedbo pilotnih projektov za prehod vladnih služb na odprto kodo, izdelavo repozitorija programske opreme in sprejetje zakonodaje, ki bo uperjena proti monopolom pri nakupih...

Ars Technica - Red Hat je objavil rezulate študije (PDF), ki so jo lani izvedli v sodelovanju z Georgia Tech, in je merila aktivnost odprte kode v posameznih državah po svetu. Upoštevali so razširjenost odprte kode v javni upravi, vladni angažma in raziskovalno politiko, število lastnikov certifikatov RHCE, število registriranih uporabnikov Linuxa, obseg diskusije o odprtokodnih temah v javnih občilih in Linuxovo podporo za uradni jezik države. Na ta način so poskušali države kvantificirati in vsaki dodeliti skupni indeks aktivnosti odprte kode, poleg tega pa še delni indeks za javno upravo in industrijo.

Na prvo mesto se je uvrstila Francija,...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

The inquirer - Kot poroča The Inquirer se je norveška vlada odločila, da morajo biti vsi javni dokumenti, ki jih sproducira državna uprava shranjeni v odprtih formatih.

To pomeni HTML, PDF (različica 1.4 ali kasnejša) ali ODF (Open Document Format), ki ga med drugim uporablja tudi OpenOffice.

Ministrica Heidi Grande Røys, ki vodi ministrstvo za javno upravo in reforme je izjavila, da bo vladna odločitev izboljšala tekmovanje med ponudniki pisarniških aplikacij ter da se s to odločitvijo časi, ko so bili dokumenti javne uprave dostopni le v MS Word formatu bližajo koncu.

Podnaslov članka v The Inquirerju se glasi: "Microsoft Word prepovedan v javnosti".

Lugos - V Portorožu bo 29. in 30. septembra potekala druga Linux konferenca. Konferenca je namenjena predvsem poslovni javnosti, zaposlenim v javni upravi, vsekakor pa bo vsak uporabnik Linuxa in drugih odprtokodnih sistemov na konferenci našel nekaj zase.

Izmed malce bolj znanih imen bodo letos predavali: Don Rosenberg, Brian Aker in Steve Best. Na predavanjih bodo poslušalci lahko izvedeli marsikaj o samem gibanju odprte kode, uporabi odprte kode v poslovnem svetu, prav tako pa bodo na račun prišli razvijalci programske opreme in spletni programerji.

Za več informacij pa kar na spletno stran Linux konference.