Europa.eu - Francoska policija je na konferenci Evento 2013 v Lizboni predstavila uspešeno nadgradnjo svojega IKT sistema iz licenčnega Windows okolja na odprtokodno programsko opremo. Projekt kjer postopoma nadgrajujejo programsko opremo traja že od leta 2004. Tega leta so najprej zamenjali Office skupino programov z OpenOffice, kasneje so sledili še ostali manj pomembni programski paketi Firefox, Gimp in VLC. Leta 2008 so uspešno migrirali na operacijski sistem Linux prvih 5000 sistemov. Nadgradnjo so nadaljevali in do začetka leta 2013 so tako imeli že 37.000 sistemov, kjer je bil nameščen Ubuntu Linux. Letos pa so uspešno nadgradili na najnovejšo LTS verzijo Ubuntuja 12.04.3 z uporabo...

Heise - Nizozemsko računsko sodišče (Algemene Rekenkamer) je objavilo poročilo o finančnih posledicah uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. V njem ugotavljajo, da bi bili prihranki zaradi prehoda zanemarljivi.

Izračunali so, da so izdatki za informatiko lani znašali 2,1 milijarde dolarjev, a so od tega za licence porabili zgolj 88 milijonov evrov, 170 milijonov evrov pa za vzdrževanje programske opreme. Ker je to zelo majhen delež celotne pogače, so zaključili, da prehod ni smiseln zaradi prenizkih prihrankov. Zapisali so še, da ne obstojijo trdni dokazi, da bodo prednosti odprtih standardov postale otipljive.

Vlado in parlament opozarjajo, da se pri snovanju prihodnjih smernic...

Slo-Tech - Potem, ko je slovenska državna uprava dolga leta trdila, da so odprtokodne rešitve predrage ter da je vsako razmišljanje o prehodu nesmiselno, da je koda Linuxa preveč odprta, da so javni razpisi z vnaprej izbranim ponudnikom skladni s slovensko zakonodajo, je te dni doživela razsvetljenje.

Medtem, ko državni organi še vedno kot po tekočem traku podpisujejo pogodbe MS EA (Banka Slovenije, DARS, ...), se je država odločila, da je čas za spremembe. Po tem, ko je država 8 let plačevala za pravico nadgradnje iz Windows XP na Windows XP in po tem, ko je Microsoft po dolgih letih čakanja izdal novo različico svoje namizne programske opreme, ki jo potrebuje vsak državni uradnik (Windows 7 in Office 2010), ter po tem, ko je država za te nadgradnje plačala, prešolala uporabnike in jih lahko uporablja do nadaljnjega je sedaj pravi čas za prehod.

Tako naj bi po predlogu iz študije država izvedla postopni prehod na odprto kodo, v skladu s katerim bi do konca leta 2015 80 odstotkov državnih...

The Economist - Josh Lerner, profesor investicijskega bančništva na Harvardu, in Mark Schankerman, profesor ekonomije na London School of Economics, sta napisala zanimivo knjigo z naslovom The Comingled Code, ki je izšla pri založbi MIT Press. V sta avtorja natančno obdelala odprto kodo v realnem svetu. Prvi del knjige je posvečen zgodovini fenomena odprte kode in njeni razširjenosti danes, ko jo najdemo v vseh...

Slo-Tech - Konec decembra 2009 so v vladi pripravili Načrt informatizacije za leto 2010, ki je objavljen na spletnih straneh e-uprave.

Celoten proračun znaša okrog 139 milijonov EUR (v vladni Excelovi preglednici je sicer navedena skupna vsota 110 milijonov EUR, vendar so nekatere formule v dokumentu nepravilne, končna skupna vsota v preglednici pa je napačna, saj ne upošteva celic z vejico -- če odpirate preglednico V Excelu, bodite pozorni na regionalne nastavitve).

Jure Čuhalev je na podlagi podatkov pripravil tudi grafični pregled načrtovanih stroškov (tim. treemap), iz katerega je mogoče hitro vizualno razbrati kakšen je finančni razrez po ustanovah in delež postavk znotraj posamezne ustanove. Z odtenki zelene barve so prikazani...

Slo-Tech - Francoska državna uprava je, kot smo v zadnjem času večkrat poročali, velika uporabnica odprtokodnega programja, kot kaže pa v skupnost tudi prispevajo.

Francoska vojska se je tako pred časom zaradi varnosti namesto programa Microsoft Outlook na 80.000 računalnikih odločila uporabljati odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Za Thunderbird so pričeli v okviru projekta Trustedbird razvijati številne varnostne izboljšave, nekatere med njimi pa so tudi vključili v tretjo različico Mozille Thunderbird.

Po mnenju francoske vojske je prednost odprtokodnega odjemalca e-pošte Mozilla Thunderbird ravno odprtost, ki jim omogoča razvoj številnih varnostnih dodatkov. Po mnenju slovenske vlade pa je koda Linuxa preveč odprta in zato neprimerna za končnega uporabnika.

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevniku, so državni organi lani in letos za informatizacijo namenili več kot 118 milijonov evrov, od tega je bilo letos za programsko opremo namenjenih več kot 20 milijonov EUR, Ministrstvo za javno upravo pa ne more pojasniti, za kaj je bilo porabljenih ostalih 100 milijonov EUR.

Po poročanju Dnevnika MJU nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, razlika med 22 in 118 milijoni EUR pa "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Prav tako na MJU niso želeli razkriti koliko denarja država nameni podjetjem IBM, Microsoft in Oracle, saj naj bi bili ti podatki poslovna skrivnost.

So pa uspeli izvedeti, da je vrednost dveletne pogodbe z IBM 4.452.400 EUR, država pa je za 360.000 EUR kupila tudi protivirusno programje za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave.

...

GameSpot - Med popularne prvoosebne streljačine s širokim krogom medmrežnih igralcev nedvomno spada tudi America's Army, projekt ameriškega Ministrstva za obrambo. Leta 2003, ko je bila javnosti predstavljena različica 1.0, je prinesla pravo malo revolucijo v svet iger, saj je bila popolnoma brezplačna za vse igralce na svetu. Glavni namen tega projekta ameriškega Ministrstva za obrambo je bil prikazati vojskovanje in delovanje vojske širšemu krogu ameriške mladine in jih s tem zvabiti v svoje vrste, zaradi česar je bil projekt tudi brezplačen. Sčasoma so na njeni osnovi izdelali tudi lepo število pripomočkov za učenje že izurjenih vojakov.

Ker mora nekdo razvoj igre tudi plačati, brez reklam v...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Slo-Tech - Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo dva predloga letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države (za leti 2010 in 2011). Del načrta je tudi načrt informatizacije, ki vsebuje predlog odhodkov proračuna za nakupe iz področja informacijske tehnologije.

Proračun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. Že hiter pregled pokaže, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stroškov bolj jasna, smo podatke statistično analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov.

Za vzdrževanje licenc bomo v dveh letih davkoplačevalci odšteli 47,5 milijona...

CNet - V Beli hiši so se odločili, da bodo vsebino na svojih spletnih straneh odslej urejali in objavljali (CMS) z odprtokodnim paketom Drupal, potem ko so doslej uporabljali zaprtokodno rešitev. V svoji uradni izjavi za Associated Press so pridobitve strašno okorno pojasnili, zato so jih tehnološko bolj vešči hitro popravili. S prehodom na nov program si je vzdrževalno pogodbo zagotovilo podjetje Acquia, ki je v lasti pisca Drupala Dries Buytaert. Kljub temu je to lepa gesta in znak, da je odprta koda resna konkurenca in včasih boljša rešitev od komercialnih verzij. Pa še z javno podobo predsednika se prehod odlično sklada, ko obljublja hiter in brezplačen prenos sistema. Povsem zastonjske take rešitve vsekakor niso, saj tudi konfiguriranje in vzdrževanje sistema stane, so pa lahko cenejše od alternativ.

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Ars Technica - Kot poročajo na ArsTechici je francoska policija, ki se je leta 2004 odločila za prehod na Linux prihranila že 50 milijonov EUR.

Prehod so začeli leta 2005 in najprej so MS Office nadomestili z OpenOffice.org. Sledila je zamenjava še ostale programske opreme, vključno z brskalnikom Firefox in odjemalcem e-pošte Thunderbird.

Potem je leta 2006 prišla Vista in francoska policija se je namesto na Visto raje odločila migrirati na Ubuntu. Razlog za migracijo je bila ocena, da jim prehod na Visto ne bo prinesel bistvenih prednosti, poleg tega pa jim je Microsoft povedal, da bi bilo za prehod potrebno izobraževanje uporabnikov.

Francoska policija je tako izvedla testni prehod na Ubuntu. Za začetek so prehod izvedli na 5.000 delovnih postajah, prehod sam pa je bil zelo enostaven. Do konca leta načrtujejo še prehod 15.000 delovnih postaj do leta 2015 pa nameravajo Linux namestiti na vseh 90.000 računalnikih. Ugotavljajo, da ima Linux številne prednosti, med drugim tudi enostavnejšo...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

News Forge - Prejšnji mesec je hrvaška vlada sprejela odprtokodno direktivo in napotke za razvoj proste programske opreme v vladnih ustanovah. Hrvati so zaskrbljeni nad lastniškim programjem, ki prinaša preveliko odvisnost od enega proizvajalca programske opreme. Odprta koda bo naredila delo države bolj transparentno. Dokument vsebuje naslednje napotke:

- vladne ustanove bodo izbrale in/ali razvile odprtokodne rešitve, kolikor bo to možno namesto rabe zaprtokodnih rešitev;
- vlada bo podpirala razvoj zaprtokodnih rešitev, ki bodo uporabljala odprte standarde, protokole in dokumente, ki so razvijane na Hrvašlem;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih programov in odprtih standardov izven njenih ustanov;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih rešitev v izobraževalnih ustanovah. Obe, tako odprtokodne kot tudi zaprtokodne rešitve, bodo v enakem obsegu predstavljene učencem.

Hrvaška tako sledi Evropski uniji, ki je podobno direktivo sprejela leta 2000, v skupku načrtov EU i2010. Hrvaško sedaj čaka...

The Register - Tudi v Venezueli so doumeli, da je mogoče naftne dolarje porabiti še kako drugače kot za metanje skozi Okna - npr. za razvoj domačega znanja. Vlada je zato sprejela načrt, po katerem naj bi celotna državna uprava v roku dveh let prešla na uporabo odprtokodnih rešitev, začenši pri državnih oblasteh, sledil bo prehod pri regionalnih upravah, v tretji fazi pa se bodo z odprto kodo seznanili še pri mestnih upravah. Pomislili so tudi na človeški faktor in v mestu Merida ustanovili t.i. odprtokodno akademijo, ki bo izobrazila potrebne kadre za izvedbo tega projekta. Še klik do novice na Registru.

Po eni strani je kar škoda, da naša vlada ne premore kakšnega Falcona z dosegom do Caracasa ...

The Register -

Vodilni možje naše Kokoške so pred kratkim pristali na uporabo Microsoftovih programov v državni upravi, kar pomeni, da za odprto kodo v državnih vodah ni prostora. A do drugačnega zaključka so prišli v Münchnu, kjer jih niti Bill Gates ni mogel prepričati v uporabo njihovega operacijskega sistema. Do zelo podobnega rezultata so prišli tudi v Indiji, kjer vidijo prihodnosti v obliki odprte kode.

Očitno bo Bill Gates živel le še od nas.[:D]

PC Linux Online -

Novell bo v naslednjo različico operacijskega sistema NetWare vgradil komponente in standarde z odprto kodo. Na letni konferenci uporabnikov BrainShare je namreč naznanil, da bo novo različico NetWare 7.0 in GroupWise, orodje za sporočanje in skupinsko delo, moč poganjati tako na jedru NetWare, kot tudi Linux.

Podjetje si prizadeva, da bi pridobilo razvijalce odprtokodnih sistemov za razvoj lastnega programja. V ta namen so že postavili spletno stran Novell Forge, ki razvijalcem omogoča prenos, spreminjanje in izmenjavo odprte izvorne kode. Več o tem.