Slo-Tech - Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo dva predloga letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države (za leti 2010 in 2011). Del načrta je tudi načrt informatizacije, ki vsebuje predlog odhodkov proračuna za nakupe iz področja informacijske tehnologije.
Proračun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. Že hiter pregled pokaže, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stroškov bolj jasna, smo podatke statistično analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov.
Za vzdrževanje licenc bomo v dveh letih davkoplačevalci odšteli 47,5 milijona EUR, za vzdrževanje strojne opreme dobrih 11 milijonov EUR, za razvoj in implementacijo 9,2 milijona EUR, za izobraževanje pa slab milijon EUR. Zanimive so tudi razlike v nabavnih cenah za npr. LCD monitorje, nekoliko podrobneje pa smo si pogledali še nakupe SOVE, ki bo nakupovala predvsem telekomunikacijsko in strojno opremo.
Vsekakor zelo zanimiva tema, ki je potrebna javne razprave; še posebej pri takšni vsoti v času recesije.
Še oktobrski komentar iz Monitorja: Geeki na tuj račun November 2009 - Dare Hriberšek
Ko sem tistega lepega dne bolščal v vladni dokument, ki govori o nakupih s področja informacijskih tehnologij v prihodnjem letu, sem si nenadoma vroče zaželel, da bi delal v državni upravi. Saj veste, tam so v povprečju delavci bolje plačani, praktično 100 % varni pred izgubo službe, v petek gredo prej domov in poleti lahko celo napol zastonj letujejo naokoli. Med branjem mi je postalo jasno, da se lahko na državni račun tudi fino tehnološko opremiš.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ko vidim te številke, se sprašujem zakaj pa pol še vedno tako dolgo traja delo na pošti, uradih itd. da moraš čakat pol ure da ti nekaj pogledajo na računalniku in izpišejo. Zadnjič sem bil po potrdilo na občino in je ženska, ki je tam delala poklicala drugo žensko, da jo vpraša kako se naredi potrdilo. Nato pa še ona ni znala in so zvali dalje. Na koncu pa je s poskušanjem nekak nardila, ampak ni rekla nič o tem da neve.
Sklepam, da bi trebalo več investirat v upismenjevanje delavcev, ki uporabljajo IT ali pa jih zamenjat s takimi, ki znajo delat stem. Ne pa da so potem taki brez služb.
"Od kdaj zna ženska okoli 40 let delat na pošti, kot blagajničarka, ki je 20 let delala v mesnici... Halo!?"
Ahahaha, zanimive so cene licenc... neke alternative so imele nižje cene licenc :D Ob istih cenah ostalih aspektov seveda. Neumni uporabniki so itak neglede na to kaj jim daš in ne znajo 0.
Drugače pa lepo prosim ne me več o tem informirati. Raje živim v nevednosti. Tam kjer bi se lahko varčevalo. Se tako ne bo.
Oziroma sploh ni treba da bi varčevali če je preveč denarja. Lahko bi preusmerili sredstva v kaj bolj pametnega. Morda tja kjer dejansko se bo jutri koval nov denar za našo blagajnico?
Oziroma najbolje da se tudi sam obesim na državni proračun. Tukaj vidim da je denar. Še najbolj produktivno! Zame seveda. Pa bom namesto želodčnih težav ob prebiranju takšnih člankov imel nasmešek na obrazu. Še premalo se porabi sredstev za licenčno programsko opremo v javni upravi jaz pravim...
Morda še predlog za brezposelne:
Kaj ko bi namesto žemljic in časopisa in rožic... Pred parlament šli prodajati licenčno programsko opremo? Za profesionalce pač. Denarja je dovolj. Profesionalcev pa tudi...
Čas je da Slovenska država preide na shemo kjer bo več denarja privarčevala na račun programske opreme ki ne potrebuje plačila visokih zneskov licenc letno. Razliko denarja pa vložila za razne razpise in projekte na tem področju. Razvoj in znanost. Pa ne samo nekim zastarelim akademskim sferam. Več znaš in več imaš za pokazati in več veljaš. In tako bomo dobili tudi slovenske glavice na tem področju. Ki bodo čez kakšnih 10 let morda tudi si že zaslužili kakšno državno priznanje.
Da bomo vsaj približno lahko konkurirali Slovenci zunanjemu svetu. Se pravi se prilagodili trenutnemu modelu kako se služi dan danes denar.
Računalniški zasloni --> 350k EUR --> cca. 1000 dovolj dobrih zaslonov Sistemi za neprekinitveno napajanje --> 360k EUR --> cca. 3600 dovolj dobrih UPS-ov Osebni računalniki --> 3400k EUR --> vsaj 3400 odličnih računalnikov
kdo vse rabi to? kaj se vsako leto menja računalnik in vsa oprema ali kaj?
Mi lahko kdo razloži, kaj je nelicenčna programska oprema?
Ali je kakšen podatek, koliko gre za licence za operacijske sisteme (oz kar konkretno - Microsoftu)? Je to to:
Nadgradnja informacijskega sistema na novo verzijo aplikacijskega ali operacijskega sistema ali sistema za upravljanje z zbirko podatkov 21.764.869,43 EUR
Nelicenčna = piratska ali pa brezplačna odprtokodna oz. druga vrsta brezplačnih (freeware, postcardware itn) programov, ki ne rabijo nakup licence za uporabo. Vsaj jaz tako razumem.
Sicer pa to, kar je m0LN4r napisal tudi mene zanima. Na nekaterih mestih (lokalna občina, izpostava DURS-a) se počutim kot, da bi bil v polžjem mestu.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Nelicenčna = piratska ali pa brezplačna odprtokodna oz. druga vrsta brezplačnih (freeware, postcardware itn) programov, ki ne rabijo nakup licence za uporabo. Vsaj jaz tako razumem.
Kajpavem, tudi odprtokodna je licenčna. Pa freeware, postcardware tudi, samo pač ni dolga dlih 80 strani.
Večina zastonjskih programov spada pod GPL, če se ne motim.
Bi blo pa fajn naredit en Linux distro, nekaj podobnega kot je Google naredil Chrome OS, opustošen OS, ki ima le to, kar je potrebno, za potrebe javne uprave. IE-ja ne potrebujejo. Niti nobenih iger. Če nič ne shranjujejo, niti 20GB diska ne.
Zakaj naredit en distro, sej je že dost takih ki bi jim ustrezal pa delajo tut na kerikol mašini hočeš. Ampak njih prepričat v to da obstaja še kak drug kot "tok-je-vredno-kot-plačaš software"...
Kako se v državni upravi meče denar skozi okno ne bi, če bi kdo vedel, bi po moje znorel in koga pihnil!
Je pa res, da je bilo precej kleščenja stroškov in veliko ljudi ima 15'' LCD monitorje in težko delajo na teh monitorjih, da ne govorim o računalnikih, ki so stari tudi po 10 let. Problem verjetno nastane po tem, ko je potrebno tako staro opremo vzdrževati, tukaj nastanejo precej visoki stroški. Verjento bi bilo ceneje kupiti nove računalnike, kot pa vzdrževati stare.
Druga stvar pa je potem programska oprema, kjer pa se da z raznimi pogodbami, kljub razpisom precej zaslužiti v državni upravi, sploh v programski opremi, ki ni standardna in je posebej namenjena določeni zadevi.
Seveda, pa je res tudi to, da veliko je kriva tudi država, kajti marsikatero zadevo bi se lahko uporabljalo brezplačno, pa se zaradi tega, ker se ljudem ne da naučiti kakšen klik več kupijo licence.
Milsim, da se v teh časih ljudje sploh ne bi smeli pritoževati, ali uporabljaj to kar je ceneje ali ulica in tam išči drugo službo.
Javna uprava obsega se kaj drugega kot tisti dve teti ki lezerno premikata karte pri solitareu na obcini. Med drugimi spada sem tudi vecina raziskovanja na faksih in institutih (in tam se dnar za hardware najde iz drugih virov, tko da tistale stevilka ni doovlj visoka), pa verjetno se dohtarji in pulcaji. Tko da tista ideja o zlo oskubljenem OSu ne pride v postev za _celotno_ drzavno upravo.
Ampak stevilka za licence.... 40mil EUR v dveh letih? Ce bi bil jaz M$ in pobiral takele dnarje vsako leto potem ste lahko 100% prepricani da bi ob vsakem "a bi mogoce zaceli mal sparat pri tejle postavki" peljal celotno "strokovno komisijo" (ki odloca o tem) na zasluzen simpozij na Bali al pa na Maldive al pa na kaksen drug eksoticen otok (vsaj 14dnevni simpozij se razume, udelezba na predavanjih neobvezna), dodas se nekaj kosil in "poslovnih daril" (skupaj z vsemi provizijami se razume) in imas za naslednji mandat zagotovljenih vseh (malo manj kot) 100 mil EUR v 4 letih.
Zdej nej pa en pogrunta en mehanizem, ki bi javnega uradnika, ki je (v najboljsem primeru) placan 2 jurja na mesec, preprical da naj zavrne (vec tisoc oz. vec 10 tisoc eur) vreden "simpozij"+darila in glasuje za spremembo politike na tem podrocju. (seveda je treba upostevat da vecina ve koliko denarja se danes krade (in to ne copy/paste kot "kradejo" pirati, dejansko ukrade; "dnar je moj, ti ga nimas vec" ukrade) in da trenutni mehanizmi (nottranji nadzori, polcija in sodisca) ne nardijo popolnoma nic da bi se situacija spremenila)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Tko bom reku. Hardwer je nekaj s čemer se v državni upravi v glavnem ne pretirava. Računalniki niso ne vem kaj, v glavnem budget zadeve, tut ne menjajo se pogosto.
Matej, nisi pa nič napisal o novem IT sistemu davčne uprave pa mislim, da si zasluži nekaj pozornosti.
Tko bom reku. Hardwer je nekaj s čemer se v državni upravi v glavnem ne pretirava. Računalniki niso ne vem kaj, v glavnem budget zadeve, tut ne menjajo se pogosto.
To je res. Ampak večina uslužbencev pa res ne rabi Core 2 Duo in Quad, kaj šele kakšne Core i5/i7 računalnike (čeprav so na naši lokalni občini - pozor, to ni državna uprava) - že samo C2D računalniki, informacijo imam od znanca), saj bi jim najcenejši Celeroni, Pentium Dual Core in Athloni bili že popolnoma dovolj. Ali pač?
Res pa je, da se strojna oprema razvija in tudi z "najpočasnejšim/najcenejšim" CPU-jem dobiš oz. presežeš hitrost, ki je bila pred leti nazaj primarno dosegljiva le z najdražjimi CPU-ji.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Tudi sam delam v javni upravi. Uporabljamo računalnike, ki smo jih dobili pred tremi leti, procesor intel pentium 2.6, 512 MB RAM in pa na vseh liscenčni XP in MS Office (Pred tem smo imeli PC Pentium 1.6+250 MB RAM) . Poleg tega imamo tudi dosti "nelicenčnih programov".
Vsaj 80% se računalniki uporabljano za pisanje poročil in dokumentov, ki se pišejo v Wordu, excel jih uporablja bolj malo.
Menim, da bi OO Office lahko uporabljali, ker večina po namestitvi le tega sploh ne bi vedela, kaj je drugače, razen tistih začetnih težav z novim videzom.
Sam sem doma uporabnik Ubuntu Linuxa, ki bi po moje zadostoval sigurno za vsaj 50-60% dela, ki ga opravljamo, razen tistih nelicenčnih prpogramov, s katerimi pa itak vsi ne delajo oz. bi se zadeve lahko drugače porazdelile.
Tu bi bilo dobro vedeti, če so tu zajeti še interni stroški. Delali smo na enem projektu za javno upravo, kjer smo bili zunanji izvajalec in smo naredili praktično vse, kar se pri produktu vidi. Naš produkt je stal 50.000 EUR, projekt pa je bil delno financiran s strani EU in je bil vreden 400.000 EUR. Zakaj točno je se je porabilo še 350.000EUR mi tudi z največjo domišljijo ni uspelo razložiti. No pravzaprav nekaj vem. Iz tega so se napajale plače nekaj 10 ljudi dve leti, pa če so imeli veze s projektom ali ne in pa nekaj pomembnih potovanj po EU, da se sistem dela vidi drugje se je plačalo. Pa zaključna konferenca.
Pri takem denarju je žalostno, da ima večina organov v javni upravi xp(sp2) in IE6...Pa da ne bo kdo rekel, "pa sej se ne rabi novejših OS in browserjev". Kdor ne izkorišča oz. uporablja googlovih produktov je slab! In recimo novejši browserji imajo veliko veliko boljšo uporabniško izkušnjo pri kompletni uporabi interneta (web2.0)....
Seveda se pa moramo zavedat, da bo nek splošni (nespecifični) IT razvoj, v javni upravi vedno najbolj uzadaj za svetom.
Tisto kar jaz poznam od javne uprave je bolj bogo.
Stari compi, stari printerji. Novejse sele prihaja, LCDjev tudi nimajo se vsi. Stanje se pocasi boljsa, ko je dobri opremi padla cena, tako da so tudi ze dvojedrniki v bajti. Kar je vec jedr kot dve, so strezniki. Vse kar poznam je vsaj IE7 in up-to-date Windowsi, z malim zamikom, ker je potrebno vsak popravek testirati.
Da ne bo pomote, P3 1GHz in 512MB - za WinXP je vec kot dovolj in za vecino opravil tudi. Nimajo pa vsi samo kombinacije Windows + Office, nekateri rabijo se ostale programe, custom ali ne-custom made.
"pa sej se ne rabi novejših OS in browserjev". Kdor ne izkorišča oz. uporablja googlovih produktov je slab! In recimo novejši browserji imajo veliko veliko boljšo uporabniško izkušnjo pri kompletni uporabi interneta (web2.0)....
Seveda se pa moramo zavedat, da bo nek splošni (nespecifični) IT razvoj, v javni upravi vedno najbolj uzadaj za svetom.
v javni upravi pa res ne rabijo ne browserjev ne novejsih operacijskih sistemov. ko bo programje za vse javne ustanove delovalo 100% na windows 7 (ali linux) bo lahko nekdo dal idejo o tem da nadgradijo operacijski sistem in hardware. (nekateri nujno potreben software se vedno tece v dos-u)
nima javni usluzbenec kej uporabljat googla in facebooka, zato ne rabi novega browserja, naj raje dela, ne pa da dobiva placo iz nasega denarja zato da zgublja cajt na facebooku in googlu.
se ena izmed najmodernejsih flot krizark ...carnival cruises laufa na win nt serverjih in windows 95 sistemih. zakaj? ker so ze placali licence za ta software, stvar deluje. ne rabijo porabljat denarja na novih licencah.
pri nas pa itak dvakrat placajo microsoftu. drzava im a volume licensing, pa se vedno na vsakem racunalniku vidis nalepko o oem windowsih. un ki naroca racunalnike bi ze zdavnaj moral zgubit sluzbo. firme ki pa prodajajo drzavi se pa ve da delujejo po principu "veze in poznanstva" in da za en brezvezen p4 (ker morajo spraznit zaloge) prodajo drzavi za ceno kaksnega uber quadcora.
V bistvu gre za isti članek, kjer pa sem dal nekaj malce drugačnih poudarkov.
nima javni usluzbenec kej uporabljat googla in facebooka, zato ne rabi novega browserja, naj raje dela, ne pa da dobiva placo iz nasega denarja zato da zgublja cajt na facebooku in googlu.
Novejši browser potrebuje, ker hoče uporabljati interne spletne aplikacije.
Sicer pa - če bi dali manj denarja za licence, bi ga ostalo več za hardwer in izobraževanje ter razvoj. Ampak ne - treba je gledati kratkoročno.
Nikoli nisem delal v javni upravi, od nje nisem v vsej karieri (že nekaj let bivšega) prodajalca strojne opreme zaslužil ama ništa. Ampak toliko prazne slame, kot jo mlatite komentatorji pod tem člankom, pa že dolgo ne. Mešanje pojmov IT in informatika, podatki v grafu, ki mečejo skupaj hruške in jabolka, blebetanje o vsakodnevni korupciji na javnih razpisih, ocenjevanje neposrednih stroškov razvoja kot edinih pomembnih v projektu, nakladanje o modernizaciji na podlagi IT (informacijskih tehnologij) namesto reorganizaciji, optimizaciji procesov v javni upravi in ustrezni spremembi (predvsem) aplikativnega dela infrastrukture pa res kaže na to, da je tule gor za ščepec informatikov in kup mladih računalničarjev, ki mislijo, da je mašineraj in M$ vs. Linux središče sveta.
Mene v resnici skrbi to, da je na prvem mestu vzdrževanje aplikativne opreme z 29 mio EUR, precej daleč zadaj pa razvoj in implementacija s 5,2 mio EUR stroškov (BTW: odhodki niso isto kot stroški). MED DRUGIM to pomeni naslednje: - razvoja skorajda ni, vse se nekaj dopolnjuje, krpa luknje, izvaja spremembe zaradi zakonodaje ipd. - vzdrževanje je (ko imaš enkrat prodano unikatno aplikacijo za podporo unikatnemu delovnemu/poslovnemu procesu) na razpisu jako lažje dobiti kot pa novo investicijo - odpre se možnost ne samo korupcije (tega v resnici v IT ni tako zelo veliko, vsaj po mojih izkušnjah), ampak vendor lock-ina in to se, dragi moji, dogaja kar naprej - v glavah vodij v javni upravi ni nobene vizije, kako naprej - ni pa seveda jasno, ali informatika ne sledi spremembam v javni upravi ali slednjih enostavno ni in nimaš čemu slediti (zato pa kupuješ mašineraj, ker nekam pa moraš denar dati, sicer ti naslednje leto krčijo proračun, ker očitno toliko sredstev sploh ne potrebuješ) - in še in še
Disklejmer: na podlagi tega grafa si lahko sicer podatke marsikdo interpretira na različne načine. Moja interpretacija je pač skladna z mojimi izkušnjami v praksi, ne samo podatkov iz tega članka.
Tole ni niti vrh ledene gore problemov informatizacije slovenske javne uprave. Je samo eden od simptomov. Pri tem prav nič ne pomaga, če je javno mnenje tako informirano o celostni problematiki kot povprečen bušman o, recimo, krioprezervaciji.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ni potrebe po užaljenosti. Problem je pa - kot ga jaz vidim - predvsem točno to, kar ti praviš. Vendor lock-in in pomanjkanje sredstev za razvoj in izobraževanje napram sredstvam za licence.
In da se razumemo - Microsoft ni edini "licenčninar". Po moje celo največji ne.
Povej mi razlog?? Kaj ti mislis da vse veš? Ne rabiš iskanja po nobeni informaciji? Mislis da javni uslužbenci vse vejo in je cisto brezveze da poiščejo kaksno informacijo na spletu??
Ewo en primer: včasih sem kot student delal v enem od organov javne uprave in sicer na odpremi. Ko sva še z enim študentom začela delati tam, so se vsi podatki potrebni za odpremljanje pošte vpisovali ročno na papir. Ker pa sva midva znala mal pogooglat in pogledat kako narest vse to elektronsko, še danes delajo na isti način.
Kolega dela pri firmi, ki že leta dobavlja javni upravi računalnike ipd. Ne dolgo nazaj mi je rekel tole:
"Organiziramo izlet za ljudi, ki odločajo o nabavi in častimo VSE kar jim srce poželi. Nato se čez teden dni z njimi dobim jaz in naš tehnik. Potem pa skupaj razpišemo tako razpisno dokumentacijo, da imamo samo mi možnosti, da dobimo ta razpis. Če si pa edini primeren, potem pa cenovno konkurenčen ni treba biti."
Ce poves konkretna imena ne bo nihce izgubil sluzbe (ker pac nimas dokazov), edino kaksno tozbo za obrekovanje bi si nakopal in ogromno stroskov.
Pa to niso "rekla-kazala" zgodbice, to se dogaja redno in povsod (sploh ko gre za vecje zneske; stavit bi sel da niti _eno_ vecje narocilo iz proracuna ne gre skozi brez vsaj ene mastne provizije. Niti eno.).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Zanima me, ali ni možno narediti nek Zavod za "Razvoj in podporo IT v javni upravi", ki bi imel ljudi z vizijo in bi furali celotne potrebe javne uprave (občine, centri za socialno delo, šole, zdravstvo, zavodi za zaposlovanje itd.). Problem, ki ga vidim danes je, da so vsa podjetja, ki prodajajo izdelke naši upravi, profitna. Ta Zavod bi bil odgovoren za razvoj in poenotenje nove opreme, za optimalno porabo sredstev, za standardiziranje, svetovanja itd. Mislim, da bi bilo to najbolje za "vse nas".
Ce poves konkretna imena ne bo nihce izgubil sluzbe (ker pac nimas dokazov), edino kaksno tozbo za obrekovanje bi si nakopal in ogromno stroskov.
Pa to niso "rekla-kazala" zgodbice, to se dogaja redno in povsod (sploh ko gre za vecje zneske; stavit bi sel da niti _eno_ vecje narocilo iz proracuna ne gre skozi brez vsaj ene mastne provizije. Niti eno.).
To sigurno ni res, vseeno se za večji del javnih razpisov podjetja borijo med sabo...
Naj dopisem se tole: v tistem organu, kjer sem včasih delal, je bilo recimo zadnje par mescov kar 5 revizij. Za vecino javnih narocil so kurirji stali pred vrati, ter se čakali med sabo kdo bo oddal spremembo ponudbe itd (bolj podrobno ne bom pisal). Pri določenih razpisih pa se seveda dogaja kar se tukaj omenja.
Kukr sm js vidu okol dohtarjev, majo povsod kjer sem bil lcdje, pa kr vredu kište, kjer pa delajo mlajši kadri, pa povsod vmes leta po facebuku pa chata, medtem ko rihta recepte
Dokler bodo IT delavci v v javni upravi v nižjih plačilnih razredih kot tajnice bo stanje ostalo isto. Plačni sistem v javni upravi onemogoča najemanje kvalitetnega IT kadra, saj mu ne morejo zagotoviti plače, kot bi jo zaslužil v gospodarstvu. Podplačan kader pa se seveda ne bo prizadeval za spremembe.
O ja, poznam SAP. Bil tri leta ključni uporabnik v "manjši" firmi. Da se ga ukrotit. Ma ne pa v javni upravi. Glede na moje izkušnje pričakujem probleme na šestnajsto potenco glede na moje ... Ampak če kdo tam bere, sem pripravljen pošteno delat za pošten denar (100 eur /ura) in se trudit za stvar. Ne da bi sicer potem imel res kakšen občutek, da bi kaj pametnega prispeval ... Kar v javni upravi ni nič novega ...
Vem kako je pri nas s SAP-ejem.... Ko moraš reševati napake uporabnikov, ki se ne zavedajo, kako njihovi vnosi vplivajo na rezultat nekje drugje v firmi (če ne prej, pa v financah in kontrolingu). Potem je pa vse drugo krivo, samo oni ne.
Največji problem bodo neuki uporabniki, ki jih pa imajo (verjetno) veliko. Res pa je, da ne bodo imeli proizvodnje, in bo tako pol problemov manj.
SAP je nezaključena zgodba, vedno najdeš nekaj novega. :)
Pa to niso "rekla-kazala" zgodbice, to se dogaja redno in povsod
kaj pa vem - morda se res kje zgodijo kakšne podmazane zgodbe. večinoma se pa odgovorni za razpise kar pošteno vedejo, sploh pa če so vključena EU sredstva, ker okrog potem letajo revizorji in računska sodišča - ki so seveda plačani na odkrito napako in potem raje nimaš napak, kakor da te nek EU revizor odkrije in ostaneš še brez službe - so na naši javni upravi dovolj visoke plače, da je ljudi dovolj težko podkupiti (vsaj na visokih položajih, tam kjer to šteje)
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Morda? Predstavljaj si tole situacijo: zaposlen si v javni upravi kot vodja necesa in ravnokar razmisljate da bi zamenjali vaso 10let staro zelo drago stvar (recimo 1mil eur). Seveda bos najprej skocil na net pogledat kaj sploh obstaja v danasnjih casih (recimo da google tu zna pomagat), kontaktiras proizvajalce/distributerje in pa koncne uporabnike da dobis cimvec informacij. Nekaj normalnega pred vsako vecjo investicijo.
Med tem ko pridno isces podatke (za 2k eur na mesec) zacnes dobivat klice od bolj "zagretih" prodajalcev (nikoli ne zmanjka "zagretih" prodajalcev) ki ti ponudijo priloznost da ti (v miru in stran od vsakdanjega stresa) razlozijo prednosti svojega produkta, ti omogocijo demo uporabo, vcasih te peljejo celo do proizvajalca da se se on sam pohvali kako je uber-super-leet njihov produkt, etc.
Ce si sprejel samo ti dve (nacelno povsem logicni in potrebni) odlocitvi (seveda z namenom da bi dobil cimvec podatkov) si sprejel za recimo par jurjev evrov vredno podkupnino /tudi ce jih ne mislis izbrat si bil na nekaj izletih, kosilih, etc.).
Zdaj pa pride cas za pripravo razpisa. Ta "zagreti" so se kako motivirani da ti "priskocijo na pomoc". Zdaj imas pa na izbiro da se sam jebes par tednov zato da ti bo nek glup birokrat zadevo zavrnil (ker manjka kaksna vejica ali kaj podobnega), ali pa da sprejmes "pomoc" ponudnika in je razpis koncan prej, pa se birokrati ne tezijo (ker je ponudnik dovolj "zagret"). Seveda bo ponudnik tako zelo navdusen nad tvojo odlocitvijo da si mu pustil pomagati pripraviti (khm) nevtralen in objektiven razpis, da te bo peljal se na dodatna izobrazevanja za uporabo novega stroja (ugante na kaksnih lokacijah...). Ce si sam malo bolj podjetne sorte (kar s placo 2k eur in 1mil evrov v vreci pred tabo niti ni tezko bit) bos ponudniku razlozil da bi mogoce od njegovih 50% provizije (vem da pri IT provizije niso tolk visoke, so pa pri mnogo drugih produktih ki jih drzava kopuje za veliko vec kot 50mil eur na leto) mogoce delez odstopil tebi ali pa gres do drugega ponudnika. Na koncu je uradna bilanca takale: -Ti si heroj ker imate po 10 letih koncno novo stvar -Cena nakupa je jasno bila pod uradno ceno, najcenejsa (od vseh ponudnikov) in popolnoma ustreza razpisu -Izobrazevanja zagotovijo da imas usposobljen kader ki bo ucinkovito uporabljal novo stvar -Nikjer ne duha ne sluha o kaksni korupciji ali podkupninah, nekatere stvari so pac samoumevne
Se boljse so pa tiste kjer zapravijo stotisoce eur za eno stvar brez kakrsnega koli razpisa, vodja sam izbere izvajalce/prodajalce, vse dogovore vodi sam, etc.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
in dober članek. 
) 