Slo-Tech - Napočil je dan, za katerega se je zdelo, da ga nikoli ne bo. Prva verzija Miki Miške, ki jo je Walt Disney premierno predstavil v kratki risanki Steamboat Willie leta 1928, je prešla v javno last. Po ameriški zakonodaji je materialna avtorska pravica omejena na 95 let, zato je danes potekla na delih, ki so izšla leta 1928. A zgodba je širša od ene risanke.

Walt Disney Company je eden velikanov popularne kulture, ki je igral ključno vlogo pri sprejemanju zakonodaje o avtorskih pravicah. Nekoč je avtorska pravica v ZDA trajala le 14 let z možnostjo podaljšanja še za enkrat toliko, kasneje pa so z več spremembami zakonodaje dobo podaljševali. To se je zgodilo vsakokrat, ko je kazalo, da bo Miki Miška prešla v javno last, nazadnje leta 1998. Walt Disney Company je bil eden največjih lobistov, zagotovo pa ne edini. Miki Miška je namreč več kot zgolj eden izmed likov podjetja, je najprepoznavnejši, najpomembnejši in tudi najbolj dobičkonosen. Navsezadnje ima podjetje silhueto glave tega...

Slashdot - Kot vemo, traja avtorska pravica za časa življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti, vendar običajno to ni edina pravica, na katero je treba paziti. V glasbi denimo je zelo običajno, da tako vokale kot glasbo izvedejo ločene osebe, tako v resni (orkestralni) kot v popularni glasbi. Bieberjev megahit Baby so denimo "skupaj" z njim spisali še štirje drugi profesionalni pisci, da ne omenjamo ostalih članov produkcijske ekipe. Vse te osebe - soavtorji, izvajalci oz. proizvajalci fonogramov (slednji si dandanes...

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo se v luči sprememb zakonodaje (tako že izvedenih, kot tistih v teku) odločili prenoviti pravila in tako stopiti v korak s časom.

Ker gre v tem primeru za prvo obsežnejšo spremembo po petih letih, vas prosimo, da si osnutek preberete in nam svoje morebitne obrazložene komentarje sporočite do 7. julija. Tako bomo skupaj naredili to stran še boljšo.

Komentarje sprejemamo v obliki komentarjev na to novico, obrazloženih elektronskih sporočil na naslov legal@slo-tech.com oz. v obliki tem v oddelku Slo-Tech v primeru, da ste mnenja, da vaš komentar zahteva javno razpravo.

Osnutek.

Za vsa vaša mnenja in konstruktivne komentarje se vam zahvaljujemo.

Slo-Tech - Še ena zanimiva iz luksemburških sodnih dvoran: Sodišče Evropske Unije je pred malo več kot mesecem dni odločal v sporu med italijanskim združenjem izvajalcev in založnikov in zasebnim zobozdravnikom, glede vprašanja, ali mora slednji zaradi predvajanja glasbe v svoji ordinaciji plačati nadomestilo. Rekli so, da ne, ker se nadomestilo za javno priobčitev glasbe plačuje zgolj in le, ko se glasba dejansko priobči javnosti in to v pridobitni namen.

Zadeva je odraz širših svetovnih trendov prekomernega licenciranja glasbe, ter (zlo)rabe pravnega sistema v ta namen. Zgodila se je v sosednji Italiji, kjer je lokalno združenje proizvajalcev fonogramov (Società Consortile Fonografici) stopilo v stik z italijansko zbornico...

Groklaw - Sodišče Evropske Unije je danes razsodilo v zadevi SAS v. WPS. V izreku in spremljajoči izjavi za javnost piše, da pravo EU zagotavlja avtorskopravno zaščito le za izdano izvorno ali binarno kodo programa, ne pa tudi funkcionalnosti programa, njegovih API vmesnikov, formata zapisa podatkov ali izbire programskega jezika, ki jih ta program uporablja. To po domače pomeni, da lahko vsakdo brez dovoljenja avtorja programa skozi opazovanje dožene, kako omenjeni program deluje in na podlagi tega znanja izdela nov program oz. uredi interoperabilnost s tretjim programom. Še bolj po domače bi to lahko pomenilo, hipotetično gledano, da v Uniji Oracle ne bi mogel Googlu prepovedati uporabe GPL-licencirane Jave v Androidu, Microsoft pa ne stožiti LibreOffice za izvedbo podobnega pisarniškega programa (ali za uporabo podobnih menujev) - in s tem ohraniti...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Zeropaid - Dobra novica za tiste, ki bi radi videli višji znesek na računu za internet.

Minuli teden je v stekleni kocki sredi Bruslja potekala redna letna konferenca World Copyright Summit, na kateri so udeleženci - pretežno organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic - razpravljali o upravljanju avtorskih pravic na internetu. Skupaj so ugotovili, da bi lahko ponudniki interneta (ISP-ji) bili primerna točka za zaračunavanje nadomestila za kršitve avtorskih pravic, ter da se bodo z njimi skušali dogovoriti o tarifi, če pa to ne bo mogoče, pa delo že poteka na potrebni zakonodaji na ravni EU.

Predsednik belgijskega združenja avtorjev SABAM (ekvivalent SAZASA) je izjavil, da "imajo ISP-ji ogromne dobičke posred nezakonite...

Slo-Tech - Te dni smo prejeli "demanti" na novico z naslovom SAZAS objavil ponarejene dokumente. Ne glede na to, da se pošiljatelj na poziv ni uspel identificirati, prejeto sporočilo objavljamo v celoti:

Spoštovani!

Z dopisom z dne 20.4.2011 je SAZAS obvestil svoje člane, da Urad RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju UVK) SAZAS-u očita različne kategorije članstva, ker naj bi imeli volilno pravico zgolj redni člani, medtem ko je drug državni organ Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju URSIL), ki tako kot UVK deluje pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, zahteval od SAZAS-a, da uvede v svoj Statut tudi takšne člane, ki nimajo pravice glasovanja. Zahteve UVK so razvidne iz delne odločbe št. 306-35/2009-108 z dne 8.4.2011:

Definicije uporabljenih izrazov:
avtor -- pojem se nanaša na imetnike materialnih avtorskih pravic in zajema avtorje, ki so ustvarili avtorska dela in s tem pridobili moralne in materialne avtorske pravice na delih s področja glasbe, ter osebe, na...

Slo-Tech - Združenje SAZAS, ki ima v Sloveniji od leta 1998 dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe v nekaterih primerih njihovega izkoriščanja, je 20. aprila letos naročnikom svojih e-novic posredovalo sporočilo, v katerem so tarnali zaradi neposluha državnih inštitucij za razvoj avtorstva. To so dokazovali s tremi prilogami uradnih dokumentov, ki sta jih SAZAS-u izdala Urad RS za intelektualno lastnino (prva in tretja priloga) in Urad RS za varstvo konkurence (druga priloga).

Urad RS za intelektualno lastnino je po pregledu sporočila objavil uradna faksimila izdanih dokumentov, iz katerih je razvidno, da je SAZAS kot uradne ožigosane listine priobčil spremenjene dokumente. Zaradi tega so na državno...

Slo-Tech - SAZAS, združenje za kolektivno zaščito avtorskih pravic glasbenih ustvarjalcev, ki je v javnosti znano predvsem po pobiranju avtorskih nadomestil, je bilo že večkrat tarča številnih kritik, na zadnje tudi iz strani sami članov. Kritiki SAZASU očitajo netransparentnost in neenakopravno obravnavo avtorjev, proti SAZAS-u pa je nastopil tudi Urad za intelektualno lastnino. Med drugim na Uradu sumijo, da SAZAS krši zakon o društvih, tožilstvu pa so predlagali, naj SAZASU prepove delovanje v obliki društva.

Proti kritikom je v preteklosti SAZAS že "ukrepal" na različne načine. S tožbami (nekatere tožbe je tudi izgubil), kazenskimi ovadbami in "grožnjami" z odvetniki.

A kot je prejšnji teden poročal portal 24ur.com, obstaja sum, da naj bi bil SAZAS vpleten tudi v nezakonito sledenje in prisluškovanje direktorju Urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju. Proti SAZASU naj bi bila po poročanju 24ur.com vložena kazenska ovadba, policisti pa naj bi že uvedli predkazenski postopek....

Slo-Tech - V medijih je bilo te dni zaslediti kritike na račun Ministrstva za šolstvo in šport, ki se je odločilo spremeniti prakso pri nakupu šolskih učbenikov. MŠŠ namreč po novem od založnikov želi avtorske pravice za e-gradiva in e-učbenike odkupiti enkrat za vselej in za vse primere. E-gradiva bi nato dali v brezplačno uporabo vsem, prav tako pa bi lahko učitelji (ali kdorkoli drug) ta gradiva tudi sami dopolnjevali.

To je seveda zelo zmotilo založnike. Po poročanju Financ se jim namreč "ne zdi normalno, da bi morali za e-gradiva ali e-učbenike prodati avtorske pravice državi enkrat za vselej in za vse primere".

Založniki so zato naročili raziskavo o tem, koliko učitelji sploh uporabljajo učna e-gradiva in koliko so le-ta stala. Kljub temu, da je MŠŠ doslej financiralo 139 učnih e-gradiv, je raziskava učitelje spraševala samo o uporabi 9 e-gradiv, pri čemer se je za pet izmed njih izkazalo, da jih ne uporablja nihče. Iz tega so sledile špekulacije, da učitelji e-gradiv večinoma sploh...

Slo-Tech - Danes zvečer ob 18h uri bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva 2, soba 430 (4. nadstropje) potekalo predavanje "Glasba in avtorske pravice: irski primer omejevanja".

Irska organizacija za avtorske pravice v glasbi (The Irish Music Rights Organisation) je bila v preteklosti na irskem ena najbolj osovraženih institucij. Vendar pa se je v začetku 21. stoletja prelevila v organizacijo, ki uživa tako vladno kot nevladno podporo. Prof. dr. Anthony McCann iz Univerze v Ulsterju (Severna Irska) bo predstavil družbene, kulturne in politične razloge za ta "čudežni" preobrat, spregovoril pa bo tudi o upravičevanju nadzora nad avtorskimi in izvajalskimi pravicami.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. Dodatne informacije so na voljo tudi v članku Irish Traditional Music and the Copyright Debate.

Se tak čudežni preobrat lahko zgodi tudi z našimi domačimi kolektivnimi organizacijami?

Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....

Slo-Tech - Inštitut za intelektualno lastnino, ki ga vodi dr. Maja Bogataj je 26. aprila, na svetovni dan intelektualne lastnine razglasil najodmevnejša dogodka doma in na tujem, povezana z intelektualno lastnino.

Po mnenju Inštituta za intelektualno lastnino je doma najbolj odmevalo dejanje Janeza Janše, ki je nedovoljeno reproduciral, nedovoljeno predelal in nedovoljeno priobčil javnosti govor bivšega britanskega predsednika Tonyja Blaira, s čimer je poleg več materialnih avtorskih pravic kršil tudi moralno avtorsko pravico izvirnega avtorja. IPI opozarja, da je v skladu s slovensko zakonodajo to celo kaznivo dejanje (147. člen KZ-1 oz. 158. člen KZ) ter ob tem opozarja na nesmiselnost slovenske kazenske zakonodaje na področju preganjanja kršiteljev avtorskih pravic.

V tujini pa je po mnenju IPI najpomembnejša poravnava, ki jo je Google sklenil z avtorji in založniki v ZDA zaradi digitaliziranja knjig iz zbirk največjih svetovnih raziskovalnih in akademskih ustanov ter knjižnic, s čimer...

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo že poročali o nameri Vlade, da prenovi sistem nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Gre za to, da v zameno za pravico fizičnih oseb do privatnega in arhivov, knjižnic, muzejev ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov do drugega lastnega reproduciranja, dobijo avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki (drugo) pravico do nadomestila za tovrstno reproduciranje.

Na ta način se v splošno dobro omejuje absolutna narava avtorske pravice. Ta izjema, kot to sledi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-200/02-12, z dne 13. 5. 2004, zmanjšuje potrebo po nakupu avtorskih del in verjetnost takega nakupa. Zakonodajalec to nadoknadi tako, da uredi avtorjevo upravičenje do nadomestila za tako, sicer dovoljeno reproduciranje. Nadomestilo je avtorju dolžan uporabnik. Vendar zakonodajalec, življenjsko gledano, ne more zagotoviti plačevanja neposredno od posamičnega uporabnika, a tudi ne izplačila neposredno vsakemu...

Slo-Tech - V četrtek 6. oktobra on 19.00 vas vabimo v Kiberpipo na predavanje mag. Maje Bogataj z naslovom "Creative Commons v imenu ustvarjalnosti".

Predavanje je v tem trenutku še posebej aktualno, saj spada v serijo ogrevalnih dogodkov za uraden izid slovenske licence CreativeCommons konec tega meseca.

Ideja Creative Commons je požela neverjetno zanimanje in navdušenje povsod po svetu. Za svojo so jo sprejeli številni glasbeniki, akademiki, raziskovalci, pisatelji, pesniki, filmski ustvarjalci... Predvsem tisti, ki želijo enostavnejšega način uveljavljanja svojih avtorskih pravic. Ti ustvarjalci ne zavračajo varstva, ki jim je zagotovljeno z avtorsko pravico, vendar ga le omejijo z določenimi svoboščinami, ki jih želijo zagotoviti uporabnikom svojih del. Spomladi 2005 je bilo na...

Slo-Tech - V raziskavi Mediane, katere naročnik je urad za intelektualno lasnino, le-ta ugotavlja "kolikšen je delež uporabe praznih digitalnih nosilcev zvoka in slike in digitalnih naprav za namen reproduciranja in shranjevanja podatkov, ki niso avtorsko varovani (ki jih posameznik stvari sam), med fizičnimi osebami v Sloveniji."

Urad ima očitno resne težave, saj tamkajšnji pravni strokovnjaki sploh še niso prebrali zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki v 14. členu nedvoumno določa, da "Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela."

Urad implicira, da ni dovolj, da tistim, ki ustvarjajo zgolj za dobiček z vsakim praznim medijem za shranjevanje podatkov plačujemo dodaten in neupravičen davek, nujno je tudi, da ne uživamo nobene zaščite, če je nismo zaslužili z direktnim prispevkom k blagostanju urada in njegovih vrlih uradnikov in kakšni od sorodnih organizacij, ki se trudi avtorje kljub tehnološkemu razvoju obdržati v podrejenem položaju v razmerju do...

Slo-Tech - Sodobno avtorsko pravo izrazito ščiti pravice avtorja, ki jih ima na avtorskem delu. Brez privolitve avtorja, oziroma ustreznega prenosa materialne avtorske pravice, ni dopustno avtorskega dela, vzemimo za primer besedilo, reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali predelati... Vsa upravičenja dobi avtor že s trenutkom ustvaritve avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, kot temeljni predpis, ki ureja avtorsko pravo pri nas, v zelo omejenih primerih dopušča vsebinske omejitve avtorjevih upravičenj (npr. citiranje).

Visoka...

Slo-Tech - Avgusta je javnost razburkal predlog nove uredbe o 'davku na prazne CDje, zapisovalnike in diske' oziroma bolj natanačno Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

To, da bi morali plačevati pavšalno nadomestilo za dovoljeno legalno kopiranje treh kopij ni razburilo le končnih uporabnikov, temveč tudi tiste ustvarjalce, ki svoja dela ponujajo javnosti brezplačno, saj bo dejansko distribucija njihovih del delala profit drugim - bolj pohlepnim - avtorjem. Gre tako za ustvarjalce prostega programja, kot tudi ustvarjlce avdiovizualnih in drugih del pod licencami Creative Commons in podobnimi.

Disk s kapaciteto 500 GB se bi tako podražil za 2500 SIT, zapisovalniki CD za 900 SIT, vsak prazen medij DVD za 65 SIT, vsak prazen zapisljiv CD pa za 15 SIT.

No, zdaj se je urad za intelektualno lastnino odzval z izjavo za javnost, in na kratko povedal, da se pač ravnajo po (slaboumnih členih) zakona o avtorskih in sorodnih pravicah iz leta 95, ter da so se znašli...

Slo-Tech - Slovenski Urad za intelektualno lastnino se nam je spet odločil 'polepšati' puste počitniške dni. Pripravili so namreč predlog Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

Uredba določa plačevanje nadomestil zaradi dovoljenega reproduciranja po 50. členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. ZASP namreč za namene privatne ali druge lastne uporabe dovoljuje izdelavo omejenega števila kopij avtorsko zaščitenih vsebin.

Tako bomo ob vsakem nakupu kasetofona, oziroma druge naprave za tonsko snemanje plačali dodatnih 600 SIT, naprava za video snemanje pa bo obremenjena z 900 SIT dodatnega 'davka'.
To velja za analogne naprave, pri digitalnih pa bodo cene seveda višje. Nakup CD, DVD ali MP3 zapisovalnika, ki je namenjen izključno reproduciranju avdio ali video vsebin vas bo po novem olajšal za 2000 SIT. Če pa si boste omislili računalniški CD ali DVD zapisovalnik, ki lahko zapisuje tudi podatke, pa bo vaša denarnica tanjša le za 900 SIT. Enak znesek boste...

Slo-Tech - Veliko ljudi vzame avtorske pravice za nekaj svetega in samoumevnega. Vendar ima vsaj eden izmed razlogov za to pravico drugačne temelje. Gre namreč za to, da posamezniku država s tem podeli monopol nad nekim avtorskim izdelkom, navadno v zameno za to, da bo izdelek čez čas postal javna lastnina in bodo lahko od njega imeli korist vsi.

Do tu vse lepo in prav. A problem se pojavi, ko medijske korporacije v Združenih državah vsakih nekaj let zlobirajo kongres, da podaljša veljavnost teh pravic. Tako je trajanje avtorske pravice z začetnih fiksnih 14 let po objavi sedaj naraslo na kar 95 let. Posredno pa ZDA vsiljujejo svoja pravila tudi drugim (glej CIPR).

Eric Eldred predlaga uravnovešenje zakona tako, da bi moral lastnik po 50 letih plačati simbolično vsoto, sicer bi delo takrat postalo javna last. Tako naj bi se vsaj delno vzpostavilo ravnotežje med javno in zasebno koristjo.

Mimogrede, v Sloveniji je trajanje pravice 70 let po avtorjevi smrti. Osnovna razlaga slovenske zakonodaje