Spiegel Online - Če se še spomnite: februarja 2011 je ljubljanska raziskovalna hiša IPMIT po naročilu takratnega Ministrstva za javno upravo (MJU) izdelala študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo. Rezultati, temelječi na nekaterih pozitivnih izkušnjah doma in iz tujine, so bili zelo vzpodbudni. Ministrstvo je takrat celo napovedalo, da bi bilo mogoče do leta 2015 odprtokodne rešitve namestiti kar pri 90% javnih uporabnikih. Zagotovo ne na vse računalnike, a tudi to bi bil dober začetek. Pa tudi prijeten obrat glede na dotedanje razmišljanje, ki je odprtokodnim rešitvam očitalo vse mogoče. Od tega, da so "preveč odprte", do tega, da celostno in dolgoročno gledano stanejo več.

...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevnik.si in COKS sta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije v petek prejela pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010.

Po mnenju avtorjev pobude država namreč predpostavlja, da obstaja le en ponudnik pisarniške programske opreme, ni pa preverila obstoja morebitnih drugih konkurenčnih ponudnikov (z javnim pozivom ali razpisom). Prav tako naj bi pri postopkih priprave strokovnih izhodišč in mnenj, ki so osnova za odločitev o nakupu obstajal utemeljen sum o konfliktu interesov zadolženih uradnikov, strokovna mnenja pa pripravljajo uradniki v katerih strokovnost avtorji pobude dvomijo, saj naj bi smotrnost nakupa Microsoft pisarniških orodij utemeljili s študijami in analizami, ki jim del strokovne javnosti ugovarja.

Mimogrede, avtorji se v pobudi sklicujejo tudi na dejstvo, da naj bi bila vsebina pogodb z Microsoftom tajna - ta podatek ne drži povsem, saj je...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevniku, so državni organi lani in letos za informatizacijo namenili več kot 118 milijonov evrov, od tega je bilo letos za programsko opremo namenjenih več kot 20 milijonov EUR, Ministrstvo za javno upravo pa ne more pojasniti, za kaj je bilo porabljenih ostalih 100 milijonov EUR.

Po poročanju Dnevnika MJU nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, razlika med 22 in 118 milijoni EUR pa "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Prav tako na MJU niso želeli razkriti koliko denarja država nameni podjetjem IBM, Microsoft in Oracle, saj naj bi bili ti podatki poslovna skrivnost.

So pa uspeli izvedeti, da je vrednost dveletne pogodbe z IBM 4.452.400 EUR, država pa je za 360.000 EUR kupila tudi protivirusno programje za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave.

...

Ubuntu.si - Pri iskanju prostega programja, predvsem alternativ obstoječemu zaprtokodnemu programju se številni uporabniki soočajo s premajhno informiranostjo. A to se počasi spreminja.

K večji informiranosti uporabnikov bo tako gotovo pripomogla tudi spletna stran FOSSForUs (Free Open Source Software for Us), ki je namenjena vsem, ki bi na svojih računalnikih želeli brezplačno, a legalno uporabljati prosto programsko opremo.

Spletna stran ponuja brskanje med programjem glede na funkcionalnost programja ali pa iskanje alternativ zaprtokodnemu programju, vsak odprtokodni program pa vsebuje opis z zaslonskimi posnetki ter oceno uporabnikov.

Seveda pa je marsikateri odprtokodni program brez konkurence...

Slo-Tech - Islandska nacionalna TV je prejšnji teden predvajala oddajo z naslovom Nýtt kerfi sparar milljónir (Novi sistem prihrani milijone).

V oddaji so prikazali primer tehniške šole v severni Islandiji, ki je s prehodom na Ubuntu Linux prihranila 5 milijonov islandskih Kron (27.706 EUR). Predstavniki šole so pri tem izpostavili tudi dejstvo, da pri prehodu ni bila potrebna menjava nobene strojne opreme, niti niso nastali drugi dodatni stroški. Na koncu oddaje so k podobnim prehodom pozvali še ostale javne ustanove.

Ena lastovka še ne prinese pomladi, a kljub temu ne gre za...

Ars Technica - Red Hat je objavil rezulate študije (PDF), ki so jo lani izvedli v sodelovanju z Georgia Tech, in je merila aktivnost odprte kode v posameznih državah po svetu. Upoštevali so razširjenost odprte kode v javni upravi, vladni angažma in raziskovalno politiko, število lastnikov certifikatov RHCE, število registriranih uporabnikov Linuxa, obseg diskusije o odprtokodnih temah v javnih občilih in Linuxovo podporo za uradni jezik države. Na ta način so poskušali države kvantificirati in vsaki dodeliti skupni indeks aktivnosti odprte kode, poleg tega pa še delni indeks za javno upravo in industrijo.

Na prvo mesto se je uvrstila Francija,...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

Slashdot - Ministrstvo za informacije in komunikacije v Vietnamu je izdalo dekret, da bodo odslej vse državne službe uporabljale izključno Linux na svojih računalnikih. Presečni datum so postavili na 30. junij 2009, ko bo moralo 100 odstotkov strežnikov v IT-oddelkih vladnih agencij uporabljati odprtokodno programsko opremo. Prav tako bo moralo 100 odstotkov IT-osebja poznati osnovno uporabo teh izdelkov, polovica pa jih bo morala obvladati. V načrtih do konca letošnjega leta so še nekoliko smelejši, saj nameravajo 70 odstotkov vseh državnih računalnikov opremiti z odprto kodo. Do konca prihodnjega leta se bo moralo tudi vso osebje usposobiti za delo z odprtokodnimi programi.

News Forge - Prejšnji mesec je hrvaška vlada sprejela odprtokodno direktivo in napotke za razvoj proste programske opreme v vladnih ustanovah. Hrvati so zaskrbljeni nad lastniškim programjem, ki prinaša preveliko odvisnost od enega proizvajalca programske opreme. Odprta koda bo naredila delo države bolj transparentno. Dokument vsebuje naslednje napotke:

- vladne ustanove bodo izbrale in/ali razvile odprtokodne rešitve, kolikor bo to možno namesto rabe zaprtokodnih rešitev;
- vlada bo podpirala razvoj zaprtokodnih rešitev, ki bodo uporabljala odprte standarde, protokole in dokumente, ki so razvijane na Hrvašlem;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih programov in odprtih standardov izven njenih ustanov;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih rešitev v izobraževalnih ustanovah. Obe, tako odprtokodne kot tudi zaprtokodne rešitve, bodo v enakem obsegu predstavljene učencem.

Hrvaška tako sledi Evropski uniji, ki je podobno direktivo sprejela leta 2000, v skupku načrtov EU i2010. Hrvaško sedaj čaka...

Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.

Za kaj točno gre?

V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno...

Slo-Tech - V Uradnem listu RS 75/2005 z dne 9. 8. 2005 je bil objavljen Pravilnik o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju, ki v 14. členu določa tehnološke zahteve za sprejem elektronske pošte. Drugače povedano: državni organ mora sprejeti elektronsko pošto državljana, če le-ta ustreza zahtevam v 14. členu. V nasprotnem primeru - če elektronska pošta državljana ne ustreza tehničnim zahtevam - pa pač ne.

In kakšne so te zahteve?

14. člen pravi takole: "Pošta, ki jo organ prejeme v elektronski obliki, je skladna s tehnološkimi zahtevami, če je posredovana v enem od naslednjih formatov:
- Formati produktov Microsoft Office (različica "Office 2000" ali starejša): MS Word (.doc); MS Excel (.xls); MS PowerPoint (.ppt);
– Tekstni formati: ASCII, 8bit (.txt, .asc, .dat,...); RTF (.rtf); XML (.xml) (vsebina določena s posamezno aplikacijo);
– Grafični formati: Adobe Acrobat, različica 6.0 ali starejša (.pdf); JPEG (.jpg, .jpeg); GIF (.gif,); TIFF (. tif, .tiff):
– Ostalo: stisnjene datoteke...

3delavnica - Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za javno upravo tudi letos podeljujeta nagrade Netko 2005, ki so namenjene najboljšim slovenskim poslovnim in upravnim spletnim stranem. Namen projekta je populariziranje kakovostnih internetnih predstavitev in poslovanja, ki bo dolgoročno gotovo nadomestilo precej dražjo in manj praktično papirnato verzijo. Letošnji zmagovalci (seznam finalistov najdete tukaj) bodo nagrade prejeli dvajsetega oktobra, v Domu gospodarstva jim jih bodo podelili minister za javno upravo, predsednik GZS ter predsednik strokovne žirije, ki je izbrala najboljše. Več na uradni strani.

Slashdot - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva se je znašel še pred enim problemom. V njegovi državi, kjer ima le 10% od 170 milijonov državljanov računalnik, porabijo vladne agencije za Microsoftovo programsko opremo priblibližno 30 milijonov dolarjev letno. To so ogromne količine denarja za državo, ki se ubada z revščino in kjer se vse preveč ljudi komaj preživlja. Tako nameravajo povečati količino odprtokodnih rešitev in s tem prihraniti denar, ki ga bodo lahko porabili za "hranjenje" ljudi.

Vodilni zagovorniki te poteze poudarjajo, da uporaba odprtokodnih rešitev ne bo obvezna ampak le priporočljiva. Microsoftov predstavnik je že označil to potezo kot: "... oddaljitev od svobode in svobodne izbire ..." ter trdi, da so odprtokodne rešitve dražje od njihovih. 68 kiberkafejev, ki ponujajo internetni dostop tistim, ki si ne morejo privoščiti računalnika, pa se ne strinja s tem in neovirano širi računalniško znanje podprto z odprto kodo, prav tako kakor nekateri njihovi vladni...

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...

Slo-Tech - Za vse tiste, ki morda še ne veste. Na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so se odločili popolnoma prenoviti svojo spletno stran, ki se po novem nahaja tukaj! Stara naslova (http://www.mzt.si in http://www.mss.edus.si) pa nista več dosegljiva. Nove strani so bolj všečne od predhodnjih in tako prijaznejše do obiskovalca.

The Register - Nekaterim je diplomacija očitno grosupeljska vas: maloazijski, ups, malazijski minister za trgovinsko družbo™ je namreč predlagal, da bi organizacije ala BSA zamižale na obe očesi ter dovolile šolam ter socialnim organizacijam uporabo nelegalnega programja. Klop!

Trade embargo 'en route, Keptn!

p.s.: naslednjih 13 dni bom srečno odsoten od slo-techa. Zdravstvujte!