Slo-Tech - Veliko se je govorilo o hrošču Y2K, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročil pravo računalniško kataklizmo, pa se na koncu ni zgodilo nič tragičnega. Tovrstnih primerov, ko zmanjka prostora za zapis podatka o času, je še več (na primer leto 2036, leto 2038). Prvi naslednji se bo zgodil 6. aprila letos, ko bo v sistemu GPS zmanjkalo prostora za zapis zaporedne številke tedna. Epoha GPS se je začela 5. januarja 1980. GPS datum shranjuje tudi kot število tednov, ki so pretekli od tedaj, za kar ima na voljo 10 bitov. To pa je premalo, saj 2¹⁰ (1024) tednov hitro mine.

Prvikrat se je to zgodilo 1. avgusta 1999, naslednjikrat pa se bo 6. aprila letos. To pomeni, da bi bil naslednji teden 1024., česar seveda ne moremo zapisati v 10-bitno spremenljivko celih števil. Štetje tednov gre tedaj zopet z ničle, kar lahko...

Microsoft - Microsoft bo v novo verzijo Windows 10, ki bo izšla oktobra, in Windows Server 2019 prvikrat vključil podporo za prestopne sekunde. Te bodo upoštevali na pravilen način, torej s ponovitvijo (ali teoretično preskokom) sekunde, in ne na Googlov način raztegovanja normalnih sekund. Poleg tega prinašata novi verziji Windows še podporo za naslednika NTP, ki se imenuje Precision Time Protocol (PTP), in nekaj drugih posodobitev za večjo natančnost merjenja časa.

Prestopne sekunde so posledica počasnega upočasnjevanja vrtenja Zemlje in naše želje, da bi bilo sonce v povprečju v zenitu točno ob 12.00, če smo na poldnevniku, ki ustreza aktualnemu časovnemu pasu. To je pomembno, da je dogajanje na nebu predvidljivo, kar najbolj opazijo astronomi, pri daljšem drsenju pa bi opazili tudi ljudje, ko bi bil sončni vzhod čedalje pozneje.

Medtem ko atomske ure merijo atomski čas (TAI) brez oziranja na...

Google - O prestopnih sekundah smo na naših straneh že večkrat pisali, zlasti v povezavi s preglavicami, ki jih povzročajo računalnikom. Ker ni vzorca, kdaj bodo prestopne sekunde potrebne, zanje izvemo le pol leta pred dejansko vstavitvijo v koledar, kar računalnikom povzroča nemalo težav. Google je že pred petimi leti razkril, da sami ta problem rešujejo z raztegovanjem sekund v dnevu, ko sicer nastopi prestopna sekunda. Ostali svet, ki prestopno sekundo upošteva klasično, torej s ponovljeno (ali dodatno, odvisno od zornega kota) sekundo, ima precej težav, zato bo Google sedaj poizkusil svoj postopek deliti še z ostalimi.

Prestopne sekunde so nujno zlo, ki ga prinaša...

Slo-Tech - IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) je sporočil, da bomo 30. junija letos po treh letih premora ponovno dodali prestopno sekundo civilnemu času. Prestopne sekunde se po potrebi lahko dodajo 30. junija in 31. decembra, da civilni čas ostane sinhroniziran z vrtenjem Zemlje okrog lastne osi. Brez prestopnih sekund bi sonce najvišjo lego na nebu (zenit) dosegalo čedalje kasneje po lokalnem času.

Sekunda je bila svoj čas definirana kot 1/86400 srednjega sončnega dne. Definicija se je pozneje spremenila na 1/31556925,9747 tropskega leta dne 0. januarja 1970 in naposled na 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma...

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

Google - O prestopnih sekundah smo že nekajkrat pisali, običajno tedaj, ko so se pojavile. Gre za dodatne sekunde, ki se dodajo (ali teoretično tudi odvzamejo) ob koncu junija ali decembra ob polnoči (vsakokrat po času UTC), ker vrtenje Zemlje ni povsem stalno. To se pri nas pokaže tako, da času 0:59.59 sledi izredna sekunda 0:59.60, šele nato pa je ura 1:00.00. V vsakdanjem življenju to težav ne povzroča, računalniki pa se tudi prek protokola NTP sinhronizirajo sami. Povzroča pa to probleme Googlu.

Googlovi inženirji so leta 2005 ugotovili, da za občutljivo infrastrukturo podatkovnih strežnikov prestopne sekunde (ko se de facto ena sekunda ponovi oziroma ura skoči nazaj) niso najbolj zaželene....

Slo-Tech - Vsako leto se spomnimo na dogodke iz leta 1955, ko je trgovska mreža Sears iz Colorado Springsa izvedla reklamno kampanjo, v okviru katere so razdelili letake, kjer je bila objavljena telefonska številka, kamor so lahko otroci poklicali in govorili z Božičkom. Pri pripravi jim jo je zagodel tiskarski škrat, zato si natisnili tajno številko CONAD-a za izredne primere. Otroci so tako tistega božiča množično klicali v CONAD, kjer je nadzorni polkovnik Harry Shoup kmalu ugotovil, da ne gre za potegavščino enega preveč razposajenega otroka, ampak resnično pomoto. Zaposlenim je odredil, da morajo vsakemu otroku posredovati Božičkovo trenutno lokacijo.

Od tedaj vsako leto NORAD, ki je nastal z združitvijo ameriških in kanadskih sil, na...

BBC - Stari Grki so postavili Evropo za središče sveta in v nekaterih ozirih to še vedno velja. En tak ostanek evropocentrističnega pogleda je ničelni poldnevnik, ki poteka skozi Greenwich v Veliki Britaniji že 125 let. Prav te dni je 125. obletnica Mednarodne meridianske konference, ki je potekala oktobra 1884 v ZDA. Na njej so uzakonili časovni format sveta, kot ga uporabljamo še danes.

Za razliko od ekvatorja, ki ga definira že topologija Zemlje, je ničelni poldnevnik povsem arbitrarno določen. Do 19. stoletja je veliko držav in celo posameznih mest uporabljalo svoje verzije lokalnega časa, ki so poskrbele, da je...

engadget - Nenatančnost obstoječih, cezijevih atomskih ur, ki znaša že manj kot eno nanosekundo (oz. manj kot eno milijardinko sekunde) na dan, je očitno še vedno preveč nenatančno za nekatere znanstvenike. Zato so se na univerzi v Coloradu odločili to popraviti. Podobno kot pri cezijevih atomskih urah, tudi tokrat merijo nihaje atomov, le da so ti tokrat stroncijevi, držijo pa jih v laserskem žarku, ki jih ohladi na -273° C, oz. zelo blizu absolutne ničle. Tako podhlajeni atomi pri nihanju očitno dajo manjšo mersko napako frekvence, v praksi pa to nanese na zaostanek oz. prehitevanje za eno sekundo vsakih 300 milijonov let. Seveda pa znanstvenikom tudi to ni dovolj in že sanjajo o popolnoma točni uri.

Vseeno pa bomo nekateri še vedno kronično zamujali.

Slashdot - Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to...

Delo - Kitajski mobilni operater China Mobile je sporočil, da je zaradi preostrih pogojev prekinil pogajanja s podjetjem Apple, ki skuša z mobilnikom iPhone prodreti na največji trg mobilnih naročnikov, poroča Delo.si.

Kitajski mobilni trg je imel novembra lani 522 milijonov naročnikov, od tega jih 363 milijonov uporablja operaterja China Mobile.

Mimogrede; prvi mož Appla Steve Jobs bo danes ob 18. uri po našem času predstavil nove izdelke na januarskem sejmu Macworld.

News.com - Februarja praznuje šestdesetletnico en prvih elektronskih digitalnih računalnikov, ENIAC. Računalnik se je uporabljal do leta 1955, predvsem za potrebe vojske, saj je med drugim opravljal izračune, potrebne za izdelavo vodikove bombe.

ENIAC je bil pravi monstrum, tehtal je namreč 27 ton ter zavzemal 167 m². Med drugim ga je sestavljajo 17.468 elektronk, 7.200 didod, 1.500 relejev, 70.000 uporov in 10.000 kondenzatorjev. Poraba? Malenkostna, le 150 kW električnega toka. Podatke se je vnašalo s posebnimi luknjanimi karticami. Opravil je lahko takrat revolucionarnih 5.000 preprostih računskih operacij na sekundo. Za računanje je...

Mozilla.org - Nova verzija priljubljenega odprtokodnega pregledovalnika spletne pošte je izšla. Vsebuje obilo novosti, med drugim:

• naprednejše samodejne posodobitve
• vgrajen detektor za phising
• možnost brisanja priponk iz sporočil
• izboljšana podpora RSS
• preverjanje črkovanja
• podporo podcastom
• in še kaj.

Novo različico lahko snamete z uradne strani.

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.

Slo-Tech - Game Developers Conference Alpe Adria se bo pri nas dogajal prvič. Podobna odvijanja se čez lužo vrstijo že kar nekaj let, tokrat pa bo Ljubljana gostiteljica dogodka, katerega namen je spodbujati rast industrije interaktivne zabave - iger. To je idealna priložnost za širjenje koristnih informcij skozi predavanja ali okrogle mize ter seveda možnost za sklepanje poslov. Tematika se tako deli na programiranje, ustvarjalno stran ter poslovno stran, kjer razvijalec računalniških iger poskuša prepričati založnika, da je prav njihova igra prihajajoča uspešnica.

V upanju, da dogodek privabi čim širše občinstvo, GDCAA vabi vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri pripravi kvalitetnih predavanj.

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...