Povprečni dosežki slovenskih učencev so najslabši doslej

WhiteAngel je 22. apr 2026 ob 08:55:13 izjavil:

Meizu je 20. apr 2026 ob 23:11:09 izjavil:

Ko se za celoletni izpit uči FDV študent iz 30 stranskega zvezčiča, ti je vse jasno.

Mi na FRIju nismo imeli drastično debelejšega zvežčiča...

Ce trdis, da so druzboslovni faksi tezji kot naravoslovni, bos moral predloziti kaksen dokaz.

Aja in kje je dokaz, da so naravoslovni težji od družboslovnih?

Kakšen dokaz, to je aksiom. Na narovoslovnih faksih rešuješ probleme, na družboslovnih pa pišeš obnove naguljenih alinej kot AI.

Kot si napisal, na FRI-ju buljiš v 30 strani zapiskov enačb in jih premlevaš. Na družboslovnih se pa na pamet naguljiš 500 strani in si opravil.

IgorCardanof je 22. apr 2026 ob 11:29:17 izjavil:

Druga stopnja zahtevnosti je. Na FMF recimo moras stvar razumet in ce ne razumes, ne bos nikoli maredil faksa. Nekateri skontajo ko prvic vidijo stvar, drugi ko 5x preberejo, vecina pa nikoli.
Na pravu pa ja, moras se ogromno ucit in vedt ogromno informacij, kar je tudi izredno tezko. Ampak druga aspekt tezavnosti. Meni na FMF je bilo kul, da ce si stvar razumel, se je bilo treba relativno malo ucit.

Moj beef je pa predvsem s FFjem in FDVjem in mislim, da so ravni studenti teh faksov najbolj glasni, kako so vsi faksi enako zahtevni.

iKst_ je 22. apr 2026 ob 12:22:19 izjavil:

Na Pravno fakulteto se vpišejo vsi tisti, ki se niti na Ekonomsko fakulteto ne morejo, ker je tam matematika.

A na pravu ni več ekonomije in statistike?

primoz4p je 22. apr 2026 ob 08:44:13 izjavil:

Spodbujanje akademske svobode ali odstranitev motečega elementa iz mehurčka Filozovske fakultete?

Odprto pismo vodstvu Univerze v Ljubljani in vodstvu Filozofske fakultete

Podpisani člani akademske skupnosti smo zaskrbljeni nad habilitacijskim postopkom dr. Saške Štumberger, docentke na Filozofski fakulteti, ki se končuje z njeno odstranitvijo z Univerze v Ljubljani. Mogoče bi bilo namreč sklepati, da so bili formalni postopki zlorabljeni zaradi njenih političnih stališč.

Potem ko se je kandidatka pritožila na negativno mnenje habilitacijske komisije UL, je izpolnjevanje pedagoške usposobljenosti preverjal senat UL. Ugotovil je, da je od osmih ocenjevanih elementov pet izpolnjenih, dva ostajata neizpolnjena, eden pa je delno izpolnjen.

Delno izpolnjeno je spodbujanje k znanstvenemu in pedagoškemu delu. Spregledano je ostalo vodenje projektov, mentorstvo pri petih magistrskih delih, somentorstvo pri enem doktorskem delu in mentorstvo pri dveh študentskih Prešernovih nagradah. V študijskem letu 2025/26 je na celotnem Oddelku za slovenistiko FF UL kandidatka edina pridobila novo doktorsko študentko.

Prav tako ne vzdrži očitek o pomanjkanju pedagoškega izpopolnjevanja, saj kandidatka ne le da redno opravlja tovrstna usposabljanja, temveč kot vodja stalnega izobraževanja za učitelje sama izobražuje druge in ohranja mednarodno pedagoško kondicijo z gostovanji na tujih univerzah.

Najtežji je očitek glede neustrezne kakovosti pedagoškega dela in odnosa do študentov. Ta se naslanja na individualna mnenja v študentskih anketah v sistemu VIS. Povsem prezrto je, da ankete kažejo na visoko povprečje ocen (med 3,8 in 4,5), kar objektivno izpričuje kakovost njenega pedagoškega dela. Še več, študentski svet Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer kandidatka prav tako poučuje, je podal pozitivno mnenje, kar bi lahko nakazovalo, da je problem v ideologiziranem vzdušju na njeni matični Filozofski fakulteti.

V vseh treh primerih gre za zelo mehke kriterije, pri katerih je mnenje senata UL povozilo mnenja vseh treh strokovnih poročevalcev, ki so ta področja ocenili kot povsem ustrezna.

Poudarjamo, da je mnenje študentov dragoceno, nujno in predstavlja ključen korektiv pedagoškega dela, ki ga mora vsak visokošolski učitelj spoštovati. Vendar interpretacija študentskih mnenj ne sme postati instrument za prekinitev delovnega razmerja, razen v skrajnih in dokumentiranih primerih hude pedagoške malomarnosti. Ko postanejo posamična subjektivna in anonimna mnenja kronski argument za odpuščanje univerzitetnih učiteljev, vstopamo v obdobje arbitrarnosti, kjer se pedagoška ocena lahko zlorablja za kaznovanje tistih, ki so se študentom ali predpostavljenim že kako zamerili.

V primeru dr. Štumbergerjeve je težko spregledati, da so se pritiski nanjo stopnjevali prav zaradi njene pokončne intelektualne drže. Njena znanstveno utemeljena opozorila glede uvajanja podčrtajev in nasilnega spoljenja slovenskega jezika ter njena zadržana stališča glede dogajanja v Gazi so očitno trčila ob zid instrumentaliziranega ideološkega aktivizma.

Univerza bi morala biti prostor, kjer se kuje značaj in kjer se ceni intelektualna čast, ne pa institucija, ki nagrajuje konformizem in poniglavost. Namesto da bi spodbujali kritična in manjšinska mnenja, mladim kolegom morda sporočamo, da univerza kaznuje pogum in nagrajuje prilagodljivost. Takšna moralna in znanstvena kapitulacija univerze bi vodila v kulturo molka, ki je za prihodnost akademske svobode pogubna.

V izogib povsem možni interpretaciji, da pri dr. Štumbergerjevi ni šlo za oceno pedagoške usposobljenosti, pač pa za oceno politične primernosti, pričakujemo, da se najde način, da bo kandidatka lahko čim prej ponovno zaprosila za naziv docentke.

Prof. dr. Žiga Turk, prof. dr. Borut Bohanec, prof. Andrej Grafenauer, prof. dr. Miro Haček, prof. ddr. Aleš Iglič, prof. dr. Janez Juhant, prof. dr. Goran Kugler, prof. dr. Matej Lahovnik, prof. dr. Jakob Likar, prof. dr. Igor Lukšič, prof. dr. Jožef Medved, prof. dr. Primož Mrvar, prof. dr. Jožef Muhovič, prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Leon Oblak, prof. dr. Zvonka Slavec, prof. dr. Metka Tekavčič, prof. dr. Milan Terčelj, prof. dr. Boštjan Marko Turk, prof. dr. Rado Turk in prof. dr. Janez Tušek
https://domovina.je/so-univerze-se-trdn...