Kronično pomanjkanje naravoslovno-tehničnega kadra v Sloveniji

Danes je zopet prihrumela novica, da so tehnične smeri v fakultetah nezasedene, a hkrati v družboslovju nabito polne. Kaj menite zakaj prihaja do tega? Zakaj mladci se odločajo za smeri za katere se dobro ve, da se bo stežka dobilo službo? Je to problem naše družbe ali zgolj politika privabljanja mladih na naravnoslovno-tehničnih faxih?

Klik!

PS: Najprej sem mislu, to dat pod šolstvo, ampak že ki je to problem celotne družbe, sem raje pripopal sem temo

Ja naj gre vsak kam hoče, bo več denarja ostalo za tiste, ki jih je malo. Zarad mene naj gre še trikrat več folka na ekonomijo

Tu je problem za tiste, ki gredo na druzboslovne faxe... ;)

Zakaj je pa tako? Ja, ekonomija je prihodnost... To treba it studirat. Aja, pa pravo... ;)

Ja, sej se vzpodbuja vpis na naravoslovje. Ampak kako.

Pravijo: "Pejte tja." Narejenega zato pa je bore malo. Filofaks je dobil prostore kemijske sole, FDV so skor na nov zgradili, pravna je tudi povsem nova (tole sicer cist upraviceno, ker na stari se skretov ni blo), medtem ko na FRI-ju zaradi prostorske stiske pisejo kolokvije in izpite kadarkoli med 6.00 in 22.00, kar je ze kreprko preko dovoljenega casovnega intervala za te dejavnosti. Tudi ce bi se pritozil, kaj se lahko zgodi? Nic. Ni placa. Suck it up.

Aja, se to. BigWhale, obstaja velika moznost, da se motim, ampak ali imas kaksen kompleks zoper pravo?

Ta plat zgodbe bo pa povedala naslednje:

Ekonomisti in pravniki so službe obdržali, farmacevti in zdravniki so jih pa izgubili.

Raja to nekako sluti, da "je trend tak" in se ne grebejo preveč, da bi bili razvojniki na Leku.

Trg bo pa pokazal, da medicinske sestre so taprave biznismenke, potem bomo pa videli hudiča. Možno.

Oki, jaz bom to avtomatizacijo počakal na socialni podpori. Če bo tako kmalu
No, bojo pa tej razvojniki iz Leka šli kam drugam, v Krko recimo, če jih tam rabijo, al kjerkoli jih že da, vsaj dobri menda ne bojo dolgo brez službe. Glavno da delajo nekaj, sej ni važno kje pa za koga. Ekonomistov bo pa še zmeraj dost brez službe. No, sej uni. dipl. ekonomist je tudi deficitaren poklic. Me je skoraj kap

Thomas 99(-5)% delnic Leka je v lasti Novartisa in jih ni moč dobiti.

Ko sljivi novartis pa lek.

Naredis firmo, vanjo vlozis svojo intelektualno lastnino, in potem pises knjige, balinas s psom, hodis v hribe. Bilo kaj. Vazno, da ustvarjas dobicek in prosti cas.

aja... edit: biti moras naravoslovec, or it won't work.

Ma kakšen študij dragi moji - majstri morate biti. Zadnjič mi je spuščala guma in sem šel do vulkanizerja. Tipček je zadevo popravil v 5 minutah, pa niti spotil se ni. In je lepo računal 1200 SIT, brez računa.

Poiskusite iti do kakšnega vodoinštalaterja ali električarja...



No, jaz mislim, da je tisto pravo mešanica naravoslovja in družboslovja. Je pa res nekaj - ljudje se vedno pravdajo ali urejajo medsebojna razmerja. Zato bodo pravniki in ostali družboslovci vedno potrebni. Med drugim tudi zato, ker so medčloveški odnosi bolj zapleteni in manj predvidljivi kot fizikalni svet - in je zadeve težje avtomatizirati in tipsko reševati.

Mogoče sem bedak. Ampak včeraj sem ujel po radiu, koliko davkov je pobrala država v prvih 6 mesecih. Skoraj dovolj za cel letošnji proračun.

No ja, še bolj je verjetno, da so bedaki na radiu, pa so čežnali traparije.

Ampak recimo da nekaj je na tem. Jah potem lahko davke kar takoj tako zmanjšajo, da Štajercem ne bo treba več v Avstrijo. Pa kar že so. Plače bodo lahko dovolj dobre doma. Ne glede na panogo.

Po moje pa je problem v mentaliteti nas pohlevnih slovenčkov, da smo glihkar pogledal v svet kapitalizma in vidli vse tiste nadaljevanke pa showe tipa Trump, Hilton *****. Zdej pa mislim da smo ena bolj razvajenih generacij, delat se tko nobenmu kej prida ne da. VSAK BI BIU RAD DIREKTOR in to mogoče največ po 5ih letih dela, če ne že kar takoj. Posebej je to vidno pri mojih kolegih ki študirajo ekonomijo, in se mi zdi da jim ni jasno da se ponavadi(če ni nevemkakih vez) začne nekje na dnu hierarhije podjetja. Direktor pa si seveda lažje z pravno-ekonomskim (menda je ta letos najbolj rajcajoč)faxom kot pa z nekim naravoslovnim.

in zakaj je tak da firme dajo manj denarja za naravoslovca kot pa družboslovca?

a Bill je naravoslovec?

Jaz pa sploh nocem biti na vodilnem mestu. Na takem mestu kjer nic ne delas in se ukvarjas z birokracijo.

Bleek!

Bill nima sole, mu pa lezi matematika.

Jaz tudi nocem bit na vodilnem polozaju, ampak trenutno pri nas pretezko najdes kompetentnega managerja, da bi si ga upal zaposlit in postavit za sefa. Jih poznam ene par, ampak tam kjer so so zadovoljni in jim gre dobro. Pa veste kaj? Vec kot 90% je naravoslovcev, in jim management ne dela nobenih problemov, samo stanejo prevec, da bi si jih zdajle lahko privoscil.

Problem naravoslovnih faksov je, da so zahtevnejsi kot polni delovni cas. Ja, vem da na druzboslovne fakse tudi pride kdo, ki tudi tako resno jemlje studij, ampak naravoslovnega faksa se brez ogromno vlozenega dela enostavno ne da naredit, medtem ko ekonomijo naredijo vsi, ki so vsaj malo pokvarjeni v dno duse :)

Jaz stavim zgolj na druzboslovce, ki obvladajo matematiko (sem not spadajo logika, statistika, analiza). Ostali se prepogosto motijo v svojih sklepanjih.

Jaz stavim zgolj na druzboslovce, ki obvladajo matematiko (sem not spadajo logika, statistika, analiza). Ostali se prepogosto motijo v svojih sklepanjih.

Hja, saj lepo da imaš konje faforite. Ampak pazi pri stavah, ker se ti lohk zgodi da bš stavil na mulo namest na konja.

No zdaj pa mal bolj resno.

Študentje psihologije imajo statistiko tko zaguleno, da nesejo po vrst vse fiziki, štromarje, programerje in one na matematičnem (da o ekonomistih ne govorim). V času ko je statistiko predaval profesor Čuk je blo pa še bolj zajebano.

Pravna fakulteta je imela (ali pa še ima) statistiko sicer malce manj zahtevno, je pa imela politično ekonomijo (ko je predaval še profesor Bajt) na nivoju, ko so lahko ekonomisti kr glave sklonli (pa še kdo). Da o tm, da so bili sprejemni iz logike sploh ne govorimo.

Medicinci (ne vem kam naj jih uvrstim - med družboslovce težko, med naravoslovce pa tud) imajo za moj pogled daleč najzahtevneši študij (ampak to je le moje mnenje)
S tem nočen nič reči čez ekonomiste, ker njihovega predmetnika ne poznam.

Reči hočem le to, da je potrebno v vsak študij vložit potreben trud pa naj si gre za družboslovnega ali naravoslovnega.
Koliko časa pa kdo vloži v študij, pa menim da je bolj odvisno od posameznika (in urnika) oziroma njegovih nagnjen do konkretnega poklica kot pa ravno od tega ali gre za družboslovno ali naravoslovno smer.

Gozdarstvo in agronomija sta tud naravoslovni, pa bi težko rekel, da se lahko primerjajo kar počez z vsemi družboslovci.

Skratka. Kdor je res dober na svojem področju, temu se ni za bati ali bo našel delo ali ne. Če si pa "sivo" povprečje ali celo pod povprečjem, bo pa problem zaposlitve slej kot prej prisoten.

Pozdravljeni. Študiram elektrotehniko in opažam, da je univerzitetnemu diplomantu izredno enostavno dobiti delo, kjer zaslužiš tam okrog 200 tisočakov, in težko takšno, kjer zaslužiš več. Ponavadi dobiš kakšno ponudbo po nekaj letih delovnih izkušenj.

Je pa še druga možnost: opazil sem, da veliko naravoslovnih diplomantov kasneje na ponudbo podjetja doštudira ekonomijo in postanejo managerji! Teh primerov pa poznam ogromno. In zanimivo, še nihče ni pojamral čez plačo...

Smesna situacija je v tej drzavi. Po eni strani jokajo kako malo je takih ljudi, po drugi strani pa ne naredijo nic, da bi izboljsali situacijo (pomanjkanje kadrov niti malo ne vpliva na place npr.). Spet se hvalijo kako uspesne znanstvenike proizvajamo. V resnici si mecejo pesek v oci, nocejo pa priznati (videti) da je to zalostno (in sramotno), ce takega cloveka ne zadrzis doma. Se EU se spreneveda s tehniko in znanostjo (zmanjsan proracun), po drugi strani pa zatrjujejo da je inovativnost in tehnoloski napredek kljucnega pomena, da zmanjsa zaostanek za ZDA in Japonsko.

Stanje pri nas ne bo nic bolje, ker bo podjetij, ki potrebujejo tak kader vedno manj. Ce pa bo ze kaksna potreba, bodo pa najeli koga od zunaj ali pa opustili dejavnost (sli v stecal ali kaj podobnega). Premalo se proizvaja pri nas. In dokler bo cena proizvodnje na daljnem vzhodu precej nizja kot pri nas, bo tudi znanstveno in raziskovalno delo v zatonu (kdo ga bo pa placal).

Eden od razlogov, zakaj se maturanti odločajo za družboslovne fakse je ta, da so slednji izredno lepo pošlihtani - nove stavbe, oprema etc.. Živi primer je FDV. Kje hudiča se bodo zaposlili vsi ti politologi, obramboslovci ... Preveč razpisanih mest imajo po mojem mnenju.

Po drugi strani pa pridejo dijaki na informativni dan na Biotehnično, kjer vse razpada. Tudi drugi tehnični faksi niso dost novejši oz. urejeni. Jebiga, folk to odbije. In to pišem iz izkušenj, ne kar tako. Sam sem se vpisal na gradbeništvo UNI v upanju na lažjo pridobitev službe po diplomi. Prednost tehničnega faksa pa je tudi v tem, da se lahko zaposliš v tujini. Jezik ni taka ovira kot za družboslovce.

lp

Za FRI že od ustanovitve (enih 20 let nazaj) govorijo, da potrebuje novo stavbo. Zgleda, da ni niti denarja niti zagnanosti, da bi se to uredilo.

Šolstvo je stvar države. In nič ne bi blo škode, če bi se produciralo manj družboslovcev. Itak nas je ko listja in trave, pa še službo je zaradi tega težko dobit. Se večina kr po svoje znajde (al pa pristane v kaki zanikrni pisarni s kakim zanikrnim administrativnim delom).

Jest grem letos na FE.
Po tem nameravam ali iti v tujino (anglija, avstralija, nova zelandija) ali pa tukaj probat uspet s fermo (racunalnistvo in podobno...).

Me pa zanima tole: ko smo bli na informativnem dnevu je bil direktor Iskre tm. In je razlagal da imajo visoke place v Iskri. Lahko kdo pove kaksno je tam dejansko stanje. Mislim to da je mal olepsaval in zavajal (enota za nagrado naj bi bila 1000€) se zavedam, sam me zanima koliko je res bilo v povedanem.

Mislim model je govoru za razvojne inzinerje pa take zadeve. Ne une k so az tekocim trakom

En quick question: ce bi recmo hotu jt v nemcijo/avstrijo delat. Je znanje nemscine obvezno najbrz ne? Ker anglescina mi ne dela problemov (maturo naredu s 5) sam o nemi se mi pa sanja ne...

Tudi meni se zdi da za ljudje na večini faxov porabijo približno isto časa. Naravoslovci moramo več delati sproti (vaje), družboslovci pa majo več dela pri izpitih.
Ne drži nujno. Drži pa, da so družboslovci, ki jih poznam večinoma precej leni in delajo kampanjsko. Jaz recimo sem 3. in 4. letnik skoraj vse obveznosti opravil sproti, z izpitnimi nalogami in kolokviji.

Drugače pa je ravno pravo tisti študij, kjer je treba zelo znati logično sklepati.

sicer pa se da tudi v družboslovju študij zasnovati tako, da ni treba memorirati zadev, ampak da moraš razmišljati in analizirati.

Ja FDV, pa Pravna imata lepe nove stavbe. Ampak kdo jih je zgradil? Ja, profesorji so se lepo vsedli, priskrbeli denar, načrte, itd. in so zgradili stavbe in priskrbeli infrastrukturo. Če bi samo čakali kaj bo padlo iz neba, pač ne bi nič dočakali. Država sama ne bo dala denarja, je treba denar prikrbeti (s pisanjem prošenj,...) in ga potem tudi pametno porabiti.

Bi bilo pa zanimivo videti koliko denarja nameni država naravoslovju in koliko družboslovju. Mislim da kazalci kažejo, da finančno naravoslovje ni kaj preveč podhranjeno, prej nasprotno.

Nevem kere iskre, pomoje da tistga oddelka ki je pod siemensom. Nisem ziher.
Za placo pa tut ne vem loh da je povedal loh da ni.
Sam ce so nagrade kao po 1000€ bi clovk sklepal da so place > 400k