Ali pojemo preveč mesa

J.McLane je 11. feb 2026 ob 09:48:33 izjavil:

Ok, ta anekdota se ni nanašala na tebe in keto dieto, ampak na splošno z naslovom te teme. Poklic mesarja pa sigurno ne opravlja vegetarianec, niti nekdo ki bi jedel zgolj "do 500 g rdečega mesa na teden".

Tudi kirurg ne sme ali ne more biti vegi?

J.McLane je 11. feb 2026 ob 09:54:40 izjavil:

Glede beljakovin bi izpostavil en konflikt, ki je trenutno močno prisoten v znanosti dolgoživosti. Zaradi tega se vzpostavljata dva tabora:
1. stalno visok vnos beljakovin (tipičen predstavniki Attia, Hubberman, Rhonda Patrick...), njihova teza je da v maldosti ustvari čim večjo zalogo mišic, da jo potem neseš v visoko starost.
2. zmeren vnos beljakovin ali celo obdobja posta samo s zelenjavo (dr. Valter Longo). Glavni razlog za to naj bi bil sprožanje avtofagije, torej reciklaže "zombi" celic v nove sveže celice.

Brez problema lahko kombiniraš oba pristopa. Stalno ješ do 2 g beljakovin na kilogram teže, enkrat na mesec pa imaš 3-dnevni (vodni) post. Ali 1x na teden enodnevni. Ali 4x na leto 5-7 dnevni. Katera kombinacije je najboljša, ne ve nihče.

Da bi v mladosti ustvarjal neko "zalogo" mišic za stara leta je pa, po mojem, čista neumnost (in morda celo škodljivo - bodybuilderji niso znani po tem, da bi dolgo živeli). Veliko boljša strategija je - po mojem - da paziš, da na starost ne izgubljaš mišic. Ker raziskave kažejo, da izguba mišic v bistvu ni neposredna posledica staranja, ampak posredna - starejši ljudje se manj gibljejo in jedo manj beljakovin (ki jih poleg tega slabše prebavljajo oziroma izkoriščajo).

Najbolj koristno pa je, da stvari ne počneš preveč na pamet. Sodobne pametne tehtnice znajo že zelo dobro pokazati, koliko imaš mišične mase in koliko maščob. Tudi če številke niso 100% točne, so pa zelo zanesljivi trendi, ki jih kažejo - ali pridobivaš ali izgubljaš. In potem pač po potrebi prilagajaš tako prehrano kot aktivnost.

In še moja hipoteza (ki je sicer še nihče, kolikor vem, ni preverjal dolgoročno, ampak je videti kot zelo logična) - najbolj zdrava je "spremenljiva prehrana", takšna, ki oponaša prehrano, na katero smo ljudje evolucijsko prilagojeni (ker smo se tako hranili 99% časa obstoja vrste Homo sapiens). Pa ne mislim s tem neke "paleo" ali "presne" diete, ampak "vsejedo" dieto, ki se spreminja sezonsko (po vsebini in količini kalorij) in je poleg tega tudi "nepredvidljiva". Včasih telo ni nikoli vedelo, kaj bo mogoče pojesti naslednji dan, če sploh kaj. Skratka, s spreminjanjem "menija" in občastnimi krajšimi in daljšimi posti je treba ohranjati fleksibilnost metabolizma in biodiverziteto simbiontov v črevesju.

Glede evolucijskega pristopa bi samo pripomnil, da evolucije "ne briga" kaj se dogaja s tabo ko imaš in vzgojiš potomce, to je pa zgodovisnko gledano nekje do 40 let..

Praktično vse bolezni metabolizma pa tipično nastopijo kasneje v življenski dobi in so posledica večletnega "nabiranja".

starfotr je 11. feb 2026 ob 12:19:40 izjavil:

Diete ne prinesejo učinka na dolgi rok. Zdrav, uravnotežen življenjski slog pa jih.

Ja definiraj ta zdrav uravnotežen življenski slog, to si vsak drugače predstavlja oz. vsak si to prilagodi po svojih interesih, pa počasi pridemo do tega da v vsakem obroku mora biti meso ali vsaj mleko.

J.McLane je 11. feb 2026 ob 12:20:56 izjavil:

Glede evolucijskega pristopa bi samo pripomnil, da evolucije "ne briga" kaj se dogaja s tabo ko imaš in vzgojiš potomce, to je pa zgodovisnko gledano nekje do 40 let...

Ni res. To sicer velja za marsikatero živalsko vrsto, ne velja pa za človeka.

Kot prvo - moški lahko delamo potomce neomejeno dolgo, in evolucijsko je bolje, da imaš potomcev čim več, torej je bolje, da tudi živiš čim dlje.

Kot drugo - ženske sicer potomcev ne morejo delati neomejeno dolgo, lahko pa z daljšim življenjem pripomorejo k boljšemu preživetju potomcev (svojih otrok in predvsem vnukov in pravnukov). "Stara mama" pomaga varovati vnuke, medtem ko njeni odrasli potomci nabirajo in lovijo hrano. Korist od tega je večja od "škode" (ker morajo njeni potomci nabrati/uloviti več hrane, da prehranijo še njo).

Pri obeh spolih pa je "podaljšana" življenjska doba evolucijsko koristna tudi zaradi čim boljšega prenosa izkušenj in znanj iz generacije v generacijo (česar smo zmožni samo ljudje).

V glavnem, ni naključje, da ljudje živimo (precej) dlje od večine sesalcev.

Dieta ne pomeni nekaj začasnega, kratkotrajnega.

Ravno v tem kontekstu se diete tudi izvajajo. Nekdo dobi dieto zaradi nekega razloga in se je drži, nekaj časa, da razlog mine. Lahko je to hujšanje ali pa drugi zdravstveni razlogi.

Nato po doseženem cilju ta oseba gre na življenjski slog, kot ga je imel pred tem. In se vse sčasoma vrne, tudi morebitni izgubljeni kilogrami ali neželena zdravstvena stanja ali bolezni.

Torej taka vrste dieta ne dela na dolgi rok. Sprememba sloga prehranjevanja na trajno dieto pa prinese rezultate dolgoročno. Ampak nihče se ne odpove nekim sladkarijam, slanim zadevam, maščobam ali pa OH za celo življenje. Keto diete ne moreš furat dolgoročno.

4 krofi dnevno sedaj februarja verjetno ni najbolj. Četudi po kasneje post.

starfotr je 11. feb 2026 ob 13:03:01 izjavil:

Dieta ne pomeni nekaj začasnega, kratkotrajnega.

Ravno v tem kontekstu se diete tudi izvajajo. Nekdo dobi dieto zaradi nekega razloga in se je drži, nekaj časa, da razlog mine. Lahko je to hujšanje ali pa drugi zdravstveni razlogi.

Lahko pa imaš dieto za dolgo življenje. In te se moraš držati ves čas, če hočeš, da učinkuje (in torej dolgo živiš). Hočem ti razložiti, da je tudi "zdrava prehrana" v bistvi dieta - spisek navodil in priporočil, kaj in koliko moraš jesti, če hočeš čim dlje zdravo živeti.

J.McLane je 11. feb 2026 ob 13:34:07 izjavil:

Tole z evolucijo se delno strinjam, tudi v preteklosti si imel svašta, so tudi živeli nezdravo in umirali zaradi srčno žilnih bolezni pri 40ih, kar hočem povedat napačno je iskanje prehranskih navad naših prednikov in to ovekovečiti kot perfect diet.

Zakaj bi bilo to napačno? Naša telesa, fiziologija in metabolizem, so evolucijsko prilagojena na to, kar so ljudje jedli pred 100.000 leti, in ves čas do pred 10.000 leti, ko smo izumili kmetijstvo in živinorejo. V teh zadnjih 10.000 letih je bilo evolucijskih prilagoditev na spremenjeno prehrano zelo malo. Še najbolj opazna je verjetno laktozna toleranca, pri tistih recimo 70% Slovencev, ki imajo ustrezno spremenjen gen.

Da imamo hrane na voljo vsak dan v praktično neomejenih količinah, je pa v Evropi stanje zadnjih recimo 150 let, bolj izrazito za celotno (evropsko) populacijo pa šele zadnjih 60-70 let. Evolucijsko gledano zanemarljivo.

S tem, da pri "prehranskih navadah prednikov" imam v mislih predvsem časovno razpoložljivost hrane in splošne značilnosti (razmerja med glavnimi hranili, količine...), ne podrobnosti, s katerimi je mogoče prehrano do potankosti optimizirati, glede na želen rezultat. "Prehranske navade prednikov" so neko "zlato povprečje" zdravega življenje, če bi rad iz telesa iztisnil največ moči in vzdržljivosti za zmago na Tour de France, ali za par dodatnih let do maksimalno dolgega življenja, se je pa treba posvetiti podrobnostim in samo "prehranske navade prednikov" niso več dovolj.

Katere so te podrobnosti za dosego športnih rezultatov, že kar dobro vemo (pa še tam ne vsega), ker je mogoče različne stvari hitro znanstveno preizkusiti, katere so prehranske podrobnosti za maksimalno dolgo življenje pa lahko samo bolj ali manj informiramo ugibamo, ker nihče ne dela dvojno slepih poskusov na ljudeh, ki bi trajali 50+ let.

Nihče recimo ne ve, katera je optimalna količina vitamina D3 (in vseh ostalih vitaminov). Vemo, katere količine so že dovolj, da nimaš rahitisa ali skorbuta, in vemo, katere količine so tako ali drugače škodljive, katera količina med minimumom in maksimumom je optimalna, pa nimamo pojma (in poleg tega zagotovo ni enaka za vse ljudi). Enako pa velja za praktično vse, vključno s tem, koliko beljakovin je potrebno jesti.

Pač sklepaš na to, kaj se je od uporabne hrane našlo v naravi, na dovolj dostopen način, da je bil izkoristek kalorij vsaj pozitivna ničla.

Upoštevati moraš, da so bili divjerastoči predniki današnjih poljščin veliko manjši (kar se delov, ki jih jemo, tiče), manj energetsko bogati. Upoštevaš še, da večino evolucijskega časa ljudje niso znali mleti zrn, niti niso imeli posod, v katerih bi lahko kaj skuhali.
Hrana, ki jo jemo zaradi tega, ker ima veliko škroba, je bila od vedno bolj stvar energije kot za življenje pomembnih (mikro)hranil.

Marsikaj vemo tudi na osnovi prehranskih navad lovsko-nabiralniških družb, ki so se ohranile do danes (oziroma do pred 100-150 leti, ko so jih bolj dokumentirano začeli proučevati).