Forum » Šola » matematični izraz
matematični izraz
mirator ::
Po tej formuli elektro obračunava presežno moč.
https://postimg.cc/zVMGcfWt
Zanima me, kaj ta enačba predstavlja. Predvidevam da nekaj iz področja statistike: povprečje?, srednjo vrednost? ali kaj drugega?
https://postimg.cc/zVMGcfWt
Zanima me, kaj ta enačba predstavlja. Predvidevam da nekaj iz področja statistike: povprečje?, srednjo vrednost? ali kaj drugega?
Staribevskač ::
To je formula za izračun vsote špic ali trikotnikov, ko boš presegal dogovorjeno moč!
Tvoja moč bo do določene vrednosti, če boš pa presegal na določenih mesrih in intervalih, se ti bo to obračunalo v obliki teh formul, se pravi vsote .... kot kratkotrajna špica!
Tvoja moč bo do določene vrednosti, če boš pa presegal na določenih mesrih in intervalih, se ti bo to obračunalo v obliki teh formul, se pravi vsote .... kot kratkotrajna špica!
mirator ::
To nmi je jasno in o tem debatiramo v temi"Nov način obračunavanja omrežnine".
Mene formula zanima čisto iz matematičnega pomena.
Sicer mislim, da sem dojel. Gre preprosto za aproksimacjo.
Pravzaprav me je zanimalo, kako so do te formule prišli.
Mene formula zanima čisto iz matematičnega pomena.
Sicer mislim, da sem dojel. Gre preprosto za aproksimacjo.
Pravzaprav me je zanimalo, kako so do te formule prišli.
starfotr ::
kako so do te formule prišli.
Povsem enostavno, nekdo jo je določil.
Tako, kot bi lahko določili, da gospodinjstva plačujejo flat rate 15 eur na mesec, male firme 100 eur na mesec, velike pa 30000 eur na mesec.
Pač nekaj je treba izbrat. In kar izberejo mora jasno napisano, kaj so izbrali.
Randomness ::
Sicer mislim, da sem dojel. Gre preprosto za aproksimacjo.
Mogoče se ti samo zdi, da si dojel. Kakšno aproksimacijo? Aproksimacijo česa?
nejc_nejc ::
@mirator
evo malo čitanja.....
https://www.uro.si/documents/d/guest/pr...
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ap...
evo malo čitanja.....
https://www.uro.si/documents/d/guest/pr...
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ap...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nejc_nejc ()
mirator ::
starfotr-
Randomness - lahko se mi samo zdi, ja. Ampak ti pa tudi nisi nič pametnega zapisal.
nej nejc- ???
Vprašanje sem postavil v Šolski kotiček z upanjem, da se bo nanj odzval nekdo, ki mu je matematika blizu.
In kar izberejo mora jasno napisano, kaj so izbrali.In tudi, kako so do tega prišli.
Randomness - lahko se mi samo zdi, ja. Ampak ti pa tudi nisi nič pametnega zapisal.
nej nejc- ???
Vprašanje sem postavil v Šolski kotiček z upanjem, da se bo nanj odzval nekdo, ki mu je matematika blizu.
socialec ::
Ok, vprašanje ima nekakšno osnovo, ampak zelo poenostavljeno menda tako - ni sicer razložila ali poskusila mag. Duška Godina ampak navaden ChatGpt. Je dovolj?
Izračun presežkov moči pri 15-minutnih meritvah s korenom seštevka kvadratov (t.i. kvadratni koren povprečne kvadratne vrednosti moči, ang. RMS) se uporablja za določanje maksimalne obremenitve omrežja. Tak način upošteva sočasnost porabe in bolj pošteno odraža dejansko vplivanje uporabnika na omrežje.
RMS metoda upošteva vse intervale in daje večjo težo višjim vrednostim, saj se moč kvadrira.
Zagotavlja bolj pošten obračun za uporabnike z manjšimi in konstantnimi obremenitvami v primerjavi z uporabniki z občasno visokimi konicami.
RMS metoda (koren povprečne kvadratne vrednosti) se uporablja zato, ker:
* Realistična ocena vpliva na omrežje
Električno omrežje je načrtovano in dimenzionirano glede na maksimalne obremenitve, ki so odvisne od trenutne moči uporabnikov. RMS metoda daje večjo težo višjim koničnim porabam, saj te najbolj obremenjujejo omrežje.
Kvadriranje moči v RMS formuli poudari vpliv teh konic, kar spodbuja enakomernejšo porabo.
* Poštenost za uporabnike z različnimi porabnimi profili
Uporabniki, ki imajo enakomerno porabo, so manj kaznovani, saj RMS zniža vpliv konstantne nizke moči.
Tisti z redkimi, a visokimi konicami pa plačajo več, ker so te konice nesorazmerno bolj obremenjujoče za omrežje.
* Stabilnost omrežja in optimizacija načrtovanja
RMS metoda omogoča natančnejšo oceno potrebne zmogljivosti omrežja in transformatorjev, saj povprečna vrednost moči brez RMS ne odraža koničnih obremenitev.
Z RMS metodo elektrodistributerji bolje obvladujejo tveganja preobremenitev.
* Standardizacija v energetiki
RMS metoda je standardna praksa v elektroenergetiki, saj se uporablja tudi pri merjenju izmeničnih napetosti in tokov, kjer omogoča enakovredno obravnavo nihajočih signalov.
Izračun presežkov moči pri 15-minutnih meritvah s korenom seštevka kvadratov (t.i. kvadratni koren povprečne kvadratne vrednosti moči, ang. RMS) se uporablja za določanje maksimalne obremenitve omrežja. Tak način upošteva sočasnost porabe in bolj pošteno odraža dejansko vplivanje uporabnika na omrežje.
RMS metoda upošteva vse intervale in daje večjo težo višjim vrednostim, saj se moč kvadrira.
Zagotavlja bolj pošten obračun za uporabnike z manjšimi in konstantnimi obremenitvami v primerjavi z uporabniki z občasno visokimi konicami.
RMS metoda (koren povprečne kvadratne vrednosti) se uporablja zato, ker:
* Realistična ocena vpliva na omrežje
Električno omrežje je načrtovano in dimenzionirano glede na maksimalne obremenitve, ki so odvisne od trenutne moči uporabnikov. RMS metoda daje večjo težo višjim koničnim porabam, saj te najbolj obremenjujejo omrežje.
Kvadriranje moči v RMS formuli poudari vpliv teh konic, kar spodbuja enakomernejšo porabo.
* Poštenost za uporabnike z različnimi porabnimi profili
Uporabniki, ki imajo enakomerno porabo, so manj kaznovani, saj RMS zniža vpliv konstantne nizke moči.
Tisti z redkimi, a visokimi konicami pa plačajo več, ker so te konice nesorazmerno bolj obremenjujoče za omrežje.
* Stabilnost omrežja in optimizacija načrtovanja
RMS metoda omogoča natančnejšo oceno potrebne zmogljivosti omrežja in transformatorjev, saj povprečna vrednost moči brez RMS ne odraža koničnih obremenitev.
Z RMS metodo elektrodistributerji bolje obvladujejo tveganja preobremenitev.
* Standardizacija v energetiki
RMS metoda je standardna praksa v elektroenergetiki, saj se uporablja tudi pri merjenju izmeničnih napetosti in tokov, kjer omogoča enakovredno obravnavo nihajočih signalov.
Randomness ::
Randomness - lahko se mi samo zdi, ja. Ampak ti pa tudi nisi nič pametnega zapisal.Sem samo komentiral tvoj zapis, ki ni imel nekega smisla.
@socialec Eh, ChatGpt malo naklada...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Randomness ()
Randomness ::
Zgleda pa ta formula res bolj tako, kot da so jo iz klobuka potegnili. Bi bilo zanimivo slišati utemeljitev, zakaj so izbrali ravno to formulo. Nisem prepričan, da zna to izbiro kdo prepričljivo argumentirati...
socialec ::
Randomness je izjavil:
@socialec Eh, ChatGpt malo naklada...
To je več povezanih promptov, ne samo en - od najbolj splošnega do tolikšnega, da bo 95% zadosten tudi za ne-volivce vlade.
free_rider ::
https://www.uro.si/prenova-omreznine/pr...
in klik na Primer izračuna
Do zdaj se nisem vtikal v te izračune, formulo pa si matematično razlagam tako:
Recimo da je dogovorjena obračunska moč za neki blok uporabnika 6 kW.
Potem pa jo v enem mesecu v 15-minutnih intervalih 3x presežeš, recimo 1x z 6,2 kW in 2x z 6,3 kW
vsota (6,2-6)^2 + (6,3-6)^2 + (6,3-6)^2 = 0,04 + 0,09 + 0,09 = 0,22
Torej tvoja presežna moč je v tem primeru še koren od 0,22 = 0,47 kW
Kot so že povedali drugi, če je pa enkrat v 15min visoko presežena moč recimo z 1x 8 kW, je pa to že takoj koren od (8-6)^2 = 2 kW
Ni ravno rocket science, po izobrazbi sem "gimnazijski maturant", sicer "faliran" fizik.
Se pa strinjam, da bi se srednješolska matematika morala predavati iz bolj uporabniškega vidika.
in klik na Primer izračuna
Do zdaj se nisem vtikal v te izračune, formulo pa si matematično razlagam tako:
Recimo da je dogovorjena obračunska moč za neki blok uporabnika 6 kW.
Potem pa jo v enem mesecu v 15-minutnih intervalih 3x presežeš, recimo 1x z 6,2 kW in 2x z 6,3 kW
vsota (6,2-6)^2 + (6,3-6)^2 + (6,3-6)^2 = 0,04 + 0,09 + 0,09 = 0,22
Torej tvoja presežna moč je v tem primeru še koren od 0,22 = 0,47 kW
Kot so že povedali drugi, če je pa enkrat v 15min visoko presežena moč recimo z 1x 8 kW, je pa to že takoj koren od (8-6)^2 = 2 kW
Ni ravno rocket science, po izobrazbi sem "gimnazijski maturant", sicer "faliran" fizik.
Se pa strinjam, da bi se srednješolska matematika morala predavati iz bolj uporabniškega vidika.
kow ::
Ni rocket science, vseeno pa se OP pravilno vprasa, ce ima tako skonstruirana formula kaksno teoreticno ime in s kaksnim namenom so jo izbrali.
Brez temeljitega razmisleka bi rekel, da ima formula pravilen bias, da penalizira veliko stevilo prekoracitev, ne samo velikost prekoracitve.
Ce pravilno vidim, ne gre za RMS, ker vsote ne delimo z n (stevilom elementov vrste).
Brez temeljitega razmisleka bi rekel, da ima formula pravilen bias, da penalizira veliko stevilo prekoracitev, ne samo velikost prekoracitve.
Ce pravilno vidim, ne gre za RMS, ker vsote ne delimo z n (stevilom elementov vrste).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
socialec ::
Res je kow, recimo, da sem bil žleht tiho in čakal, če bo kdo ugotovil, kako zelo ga chat gpt serje celo pri takšnih stvareh...
bemfa ::
Root mean square error. Root mean square deviation @ Wikipedia
Kje so to dobili in zakaj samo v času presežkov, pa samo oni vejo. Pošteno bi bilo, če bi upoštevali tudi čas, ko porabljaš bistveno manj od dogovorjene moči.
Kje so to dobili in zakaj samo v času presežkov, pa samo oni vejo. Pošteno bi bilo, če bi upoštevali tudi čas, ko porabljaš bistveno manj od dogovorjene moči.
Randomness ::
Kje so to dobili in zakaj samo v času presežkov, pa samo oni vejo. Pošteno bi bilo, če bi upoštevali tudi čas, ko porabljaš bistveno manj od dogovorjene moči.To niti ni problematično. Pač na ta način penalizirajo špice, kar je razumljivo. Nenavadno pa se zdi to, da ta formula uvaja "mesečni količinski popust". Primer: Če v novembru nikoli ne presežeš dogovorjene moči, v decembru pa dogovorjeno moč presežeš za 1kW 100 krat, plačaš enako, kot če v vsakem od obeh mesecev presežeš dogovorjeno moč za 1kW 25 krat. Torej v obeh primerih plačaš enako, ne glede na to, da si v prvem primeru dogovorjeno moč presegel 100 krat, v drugem pa le 50 krat.
Kalibri ::
Koren in dva kvadrata, pa se vsota obeh. Pol Slovenije tega ne zna zračunati. Niti s kalkulatorje.
Katere špice penalizirajo? Tiste, za katere ne veš do naslednjega dne ... Pa izračunaj, če znaš.
Katere špice penalizirajo? Tiste, za katere ne veš do naslednjega dne ... Pa izračunaj, če znaš.
mirator ::
joez7 ::
To nmi je jasno in o tem debatiramo v temi"Nov način obračunavanja omrežnine".
Pravzaprav me je zanimalo, kako so do te formule prišli.
Copy paste iz evrope. Ma že Belgija, Nemčija, Španija.
Mal gledam, kaj dobijo nemci novega, k nam pride z zamudo dveh do treh let. Pa nisem šlogarca.
Aja pa Slovenij, pa še katero sem pozabil. Mislim,da Nizozemska... preeverim.
Ćez lužo to poznajo že vsaj 5 let, tut Avstralija - sam majo pod različnimi imeni - vglavnem povsod žanjejo.
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: joez7 ()
nejc_nejc ::
starfotr-In kar izberejo mora jasno napisano, kaj so izbrali.In tudi, kako so do tega prišli.
Randomness - lahko se mi samo zdi, ja. Ampak ti pa tudi nisi nič pametnega zapisal.
nej nejc- ???
Vprašanje sem postavil v Šolski kotiček z upanjem, da se bo nanj odzval nekdo, ki mu je matematika blizu.
Ne vem, kako naj ti drugače razlozim, kot je v tekstu v pdf.
Ce uporabljaš tujke, ni nujno, da je prav
mirator ::
Ne vem, kako naj ti drugače razlozim, kot je v tekstu v pdf.nekakšen približek k pravičnemu obračunu
Ce uporabljaš tujke, ni nujno, da je prav
Verjetno mojega vprašanja nisi razumel. Ne gre za to, kako formulo izračunati, temveč kako so do nje sploh prišli, na osnovi česa?
Formula res ni aproksimacija, sem pa nanjo pomislil ob predvidevanju, da so na Agenciji želeli nekakšen približek k pravičnemu obračunu omrežnine za moč.
V bistvu formula predstavlja inverzno potenčno funkcijo f(x)=ax0,5 (pri enakih presežkih), ki ves čas narašča in bi morala biti, če se res gre za pravičnost, navzgor omejena. Če pa presežki niso enaki, je pa to povsem navaden koren, katerega rezultat s številom presežkov ravno tako narašča.
kow ::
Root mean square error. Root mean square deviation @ Wikipedia
Kje so to dobili in zakaj samo v času presežkov, pa samo oni vejo. Pošteno bi bilo, če bi upoštevali tudi čas, ko porabljaš bistveno manj od dogovorjene moči.
RMSD vsoto pod korenom deli s stevilom clenov. Mislim, da bi bilo pametno miratorjevo vprasanje dejansko razscistiti z regulatorjem oz. agencijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
kow ::
Koren in dva kvadrata, pa se vsota obeh. Pol Slovenije tega ne zna zračunati. Niti s kalkulatorje.
Gre za srednjesolsko matematiko. Zdaj, razumem da vsak ni imel petice pri matematiki, ampak tole res ni nek presezek. Ce simbolov ne razumejo dovolj, da jih vnesejo v racunalnik, naj kar vrnejo spricevala.
RedDrake ::
Root mean square error. Root mean square deviation @ Wikipedia
Kje so to dobili in zakaj samo v času presežkov, pa samo oni vejo. Pošteno bi bilo, če bi upoštevali tudi čas, ko porabljaš bistveno manj od dogovorjene moči.
RMSD vsoto pod korenom deli s stevilom clenov. Mislim, da bi bilo pametno miratorjevo vprasanje dejansko razscistiti z regulatorjem oz. agencijo.
RMSD je povprečje odstopanj, to je pa vsota odstopanj (ker ne deliš s številom odstopanj). A ni to jasno vsakemu s SŠ?
kow ::
Korenjeno vsoto kvadriranih odstopanj. Taksna formula ni edina mozna, zato tudi mirator sprasuje (domnevam).
Kvadriranje poudari vecja odstopanja, kar je smiselno.
Kvadriranje poudari vecja odstopanja, kar je smiselno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
no comment ::
RMSD je povprečje odstopanj, to je pa vsota odstopanj (ker ne deliš s številom odstopanj). A ni to jasno vsakemu s SŠ?
Moralo bi biti.
Tu se pa samooklicani intelektualci, z resnim obrazom, sprašujejo zakaj regulatorja zanima vsota vseh prekoračitev in ne povprečje.
Slo-trash pač...
free_rider ::
Dostikrat me res pogreje, ko vidim kakšne zapise na forumih (ne ST), kjer se mamice naših sončkov sprašujejo - ja kaj jim pa bo koristila ta matematika?
No evo, tukaj lep praktični primer, kako razumevanje neke srednješolske matematike pomaga pri razumevanju zakonskih pravil.
No evo, tukaj lep praktični primer, kako razumevanje neke srednješolske matematike pomaga pri razumevanju zakonskih pravil.
kow ::
Ja, ker enacba s tretjo potenco, pa ni mozna. Mal ste zabredli. Enacba definitivno ni "optimalna", je pa enostavna. Verjetno je bila zato izbrana.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
Randomness ::
Ne gre za to, da formule vsaj nekateri tukaj ne bi razumeli. Nisem pa prepričan, da jo povsem razumejo tisti, ki so jo potegnili iz klobuka. Sem že zgoraj opisal pomislek, ki me napeljuje na to misel. Še malo bolj ekstremen primer:
a) Zadnji dan novembra v zadnjem 15 minutnem intervalu (torej tik pred polnočjo) prekoračim dogovorjeno moč za 1kW. Za to isto moč prekoračim tudi dogovorjeno moč v prvem intervalu meseca decembra (torej takoj za polnočjo). Dogovorjeno moč sem tako prekoračil v dveh zaporednih intervalih (med 23:45 in 00:15).
b) Dogovorjeno moč prekoračim za 1kW v prvih dveh intervalih 1. decembra. Dogovorjeno moč sem tako prekoračil v dveh zaporednih intervalih (med 00:00 in 00:30).
Zanimivo je, da bom v primeru a plačal večjo "kazen" kot v primeru b, kjer sem bil deležen "mesečnega količinskega popusta".
a) Zadnji dan novembra v zadnjem 15 minutnem intervalu (torej tik pred polnočjo) prekoračim dogovorjeno moč za 1kW. Za to isto moč prekoračim tudi dogovorjeno moč v prvem intervalu meseca decembra (torej takoj za polnočjo). Dogovorjeno moč sem tako prekoračil v dveh zaporednih intervalih (med 23:45 in 00:15).
b) Dogovorjeno moč prekoračim za 1kW v prvih dveh intervalih 1. decembra. Dogovorjeno moč sem tako prekoračil v dveh zaporednih intervalih (med 00:00 in 00:30).
Zanimivo je, da bom v primeru a plačal večjo "kazen" kot v primeru b, kjer sem bil deležen "mesečnega količinskega popusta".
mirator ::
Formula potegnjena iz klobuka omogoča pri določenem številu presežkov, plačilo kazenske omrežnine tudi za moč, ki je večja celo od priključne moči.
RedDrake ::
Korenjeno vsoto kvadriranih odstopanj. Taksna formula ni edina mozna, zato tudi mirator sprasuje (domnevam).
Kvadriranje poudari vecja odstopanja, kar je smiselno.
Tako je, korenjenje vsote pa potem zmanjšuje pomen števila odstopanj v vzorcu.
Pač vzeli so to, zakaj pa ne. Nisem v elektro vodah, tako da ne vem kje je RMSD notri, ampak ziher je - povsod v naravoslovju je. In kot je napisal no comment, jasno je, da te zanima vsota in ne povprečje.
Razen če mislite, da bi bilo bolje če bi RMSD množili s številom presežkov (kar bi bilo tudi upravičljivo), ampak potem bi bil šele ogenj v strehi ko bi bila formula za koren N (št. presežkov) večja.
Randomness ::
Formula potegnjena iz klobuka omogoča pri določenem številu presežkov, plačilo kazenske omrežnine tudi za moč, ki je večja celo od priključne moči.Tako je. Recimo, da v vseh časovnih intervalih v mesecu (30 dni) presežem dogovorjeno moč za 1kW. V tem primeru bo presežna moč znašala 53.7 kW. :-)
V resnici je treba presežno moč izračunati za vsak blok posebej, ampak poanta je očitna... (beri: It does *NOT* compute)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Randomness ()
sbawe64 ::
Namesto RMS metode (koren povprečne kvadratne vrednosti - Root Mean Square) lahko uporabimo naslednje alternative za analizo in obračun porabe električne energije ali obremenitve omrežja:
1. Povprečna moč (Average Power Method)
2. Največja moč (Peak Power Method)
3. Drsno povprečje (Moving Average Method)
4. Faktor obremenitve (Load Factor Method)
5. Poraba energije (Energy Consumption Method)
6. Percentilna metoda (Percentile Method)
7. Standardna deviacija moči (Power Variability Method)
8. Integral največje moči (Maximum Demand Integral Method)
9. Metoda tehtanega povprečja (Weighted Average Method)
10. Kumulativna distribucija moči (Cumulative Distribution Method)
11. Dinamična metoda z mejnimi vrednostmi (Threshold-Based Method)
1. Povprečna moč (Average Power Method)
2. Največja moč (Peak Power Method)
3. Drsno povprečje (Moving Average Method)
4. Faktor obremenitve (Load Factor Method)
5. Poraba energije (Energy Consumption Method)
6. Percentilna metoda (Percentile Method)
7. Standardna deviacija moči (Power Variability Method)
8. Integral največje moči (Maximum Demand Integral Method)
9. Metoda tehtanega povprečja (Weighted Average Method)
10. Kumulativna distribucija moči (Cumulative Distribution Method)
11. Dinamična metoda z mejnimi vrednostmi (Threshold-Based Method)
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
mirator ::
Randomness je izjavil:
Formula potegnjena iz klobuka omogoča pri določenem številu presežkov, plačilo kazenske omrežnine tudi za moč, ki je večja celo od priključne moči.Tako je. Recimo, da v vseh časovnih intervalih v mesecu (30 dni) presežem dogovorjeno moč za 1kW. V tem primeru bo presežna moč znašala 53.7 kW. :-)
V resnici je treba presežno moč izračunati za vsak blok posebej, ampak poanta je očitna... (beri: It does *NOT* compute)
Saj je vseeno, za kateri blok gre. Gre za to, da izračun o formuli ni navzgor omejen. Da bodo še ostali dojeli prilagam graf. Pa niti i nujno, da so presežki v vseh časovnih intervalih, dovolj je že nekaj presežkov, da prekoračiš priključno moč. Sploh, če upoštevaš, da ne plačaš samo penalov ampak tudi omrežnino dodgovorjene moči.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Nov način obračunavanja omrežnine (strani: 1 2 3 4 … 137 138 139 140 )Oddelek: Loža | 552181 (58) | telexdell |
» | Kurilna sezona 2023 (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Loža | 36232 (3329) | Magic1 |
» | Obremenitev varovalk (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 12309 (8834) | Lonsarg |
» | Se malo fizike...Oddelek: Šola | 6856 (6664) | ddeben |