Obdavčitev izjemno bogatih v EU? Podprite!

https://eci.ec.europa.eu/038/public/#/s...
https://www.delo.si/novice/slovenija/pe...

jaz bi raje videl, da se ukine vse davke in se ljudi izobrazi, da prostovoljno prispevajo.

dobra.

hamez66 je 26. maj 2024 ob 18:03 izjavil:

Jaz sem pa za social credit score in za moč volilnega glasu glede na prispevane davke.

To smo že imeli v monarhiji.

"Demokracija je najslabša oblika vladavine, razen za vse druge." - Winston Churchill

ta je še boljša:
"Najboljši argument proti demokraciji je petminutni pogovor s povprečnim volivcem." - Winston Churchill

Rezultat bo seveda tak, da bo večja obdavčitev padla na običajne delavce.

1. "pamtni" levičarji predlagajo obdavčitev bogatih.
2. "pametne" vlade ponekod to celo sprejmejo
3. "pametne" vlade bodo ta vkalkuliran denar kar v naprej porabile. Za neumne projekte (brez narekovajev)
4. Bogati bodo premoženje umaknili/prepisali/likvidirali.
5. Davka bo premalo pobranega
6. seveda pa bo treba že porabljen denar (točka 3.) nekhje drugje dobit.

NVOjem se že cedijo sline.

Sanja kokoška kuruzo. Že sedaj se porablja preveč surovin. Odgovor za ohranitev planeta je še večja skromnost.

Po moje zelo enostavna rešitev za davčne oaze... kjer je bil narejen profit, tam se plača davek. Ne pa da imaš firmo na Irski in samo kasiraš, ne da bi dal vsaj nekaj nazaj.

V tem primeru, večina z lahkoto zatolče manjšino. Me zanima, če bo manjšina tiho.

Itak pa bo zakon padel na glasovanju. Bogatunom je bistveno ceneje polovici posrancev dati kuverto s par deset jurji, kot plačevati višje davke.

Se mi je zdelo, da je tudi glede francoske revolucije precej napačnega razumevanja. Za šalo sem vprašal ChatGPT:

In conclusion, while French noblemen had substantial private wealth and economic activities, their roles and influence in governance, public administration, and feudal obligations positioned them predominantly within the public sector framework during the Ancien Régime.

Torej, francoska revolucija je pometla z javnim sektorjem.

Ne želim povedati nič žaljivega ali obsojujočega, ampak je to neko sporočilo, da je potrebno realni sektor skrbno negovati, najbolje je, ko sta oba prevladujoča sektorja v ravnovesju.

Lukec rabi novega mercedesa? A bomo z novimi davki futrali brezvezne projekte, kjer bojo spet kandidirali žlahto ministrov?
A če se recimo zgodi, da danes je še moja nepremičnina, jutri pa je podrto in ruševine, se potem vrednost premoženja zniža...?

Bo veselo, ko bodo predlagatelji spoznali, da ima davčna kar naenkrat njih za "izjemno bogate".

To je davek za visji srednji sloj v EU in za nikogar drugega.

Prizadet bo "bogati" sosed v vaši ulici, torej nek srednje uspešen obrtnik z 10-30 zaposlenimi. Z zakonom bo padel na vaš nivo, za ultra-bogate pa razlike ne bo (preveč maneverskega prostora).

Napovedujem, da se bo pobralo bore malo tega davka, kratkoročno bodo profitirali predvsem davčni svetovalci in razni sluzavci tip Snežič. Srednje in dolgoročno se bo vsak semi-uspešen posameznik več ukvarjal s tem kako "zaščitit" svoje premoženje kot pa s tem kako izboljševat svoj profesionalni output

Je pa to EU davek, v ZDA ne bo ugledal luči. Razlogov je več:
-delež gospodinjstev z >1mio premoženja v ZDA že presega 30%
-tudi če bi bila davčna osnova v ZDA drugačna, je mentaliteta večine američanov, da bo ravno njim uspelo (kljub ogromnim razkorakom v premoženju).
-zavedanje da socializem deluje super vse dokler večina ljudi ni približno enako revna. Potem ta večina pogrunta, da se nekomu drugemu zaradi sicer bolj neusmiljenega sistema na drugem koncu sveta godi bolje in nastanejo problemi.

Ne razumem zakaj imate tak problem z naravno selekcijo.

dronyx je 27. maj 2024 ob 08:25 izjavil:

Saj razumeš da v takem primeru potem najbogatejši postavijo oblast, ki jim ustreza in bo delala tako, da bodo še bolj bogati. Ups, saj v bistvu sistem že sedaj tako deluje.

Za razliko od sedaj, ko oblast postavljajo tisti z minimalci ali na socialni podpori kajne? No ce se slepis da volitve karkoli pomenijo potem ok, v resnici je pa "malo" drugace.
Kar pa se davkov tice... vsi ki jokate, kako bi bilo potrebno obdavciti bogate itd... Upam da se zavedate, da ko imas dovolj denarja se ni problem iti "davcne optimizacije", medtem ko se pri vasih povprecnih placah to igras precej tezje. In ce kdo misli, da se zdravstvo, solstvo, policija, gasilci itd. financirajo iz vasih davkov na minimalce, think again. Nekdo, ki kupi jahto za 5 miljonov samo od bencina za jahto (kaj sele od jahte same) placa vec davka, kot ga drzava pobere od vasih plac v celem zivljenju. Torej vsi ti "nagravzni bogatasi" ze sedaj financirajo vse vas... ampak ja dajmo jebat golazen bogato, da bodo na koncu res vse odnesli v davcne oaze in bodo drzave primorane ziveti od vasih prihodkov... samo tisto bo na koncu izpadlo precej bogo. Pa precej prepozno bo za jokati takrat.

GodoBoy je 26. maj 2024 ob 18:08 izjavil:

Kretenizem. Seveda, predlagajo študentje fdv...podpiram pa predlog hamez66.

Klošarji nesposobni!
Naj se raje učijo, da bo nekaj nekdaj iz njih. Ker ta FDV šrot se danes tišči povsod a hkrati nesposobno do amena.

Pričakovano na Slotehu.
Množica komentarjev, ki članka v Delu sploh niso prebrali oziroma še slabše - niso razumeli. Znajo pa vreščati, kako bi "levaki in nesposobni klošarji vse pobrali"; očitno so tudi navdušeni nad goljufi v davčnih oazah?
Gre za obdavčitev "ultrabogatih" in to niso obrtniki iz sosednje ulice z mercedesom. To ni sploh nihče, ki je premožen od lastnega dela, niti Akrapovič in Boscarol ne. V Sloveniji ugibam, da bi to 'zahakljalo' samo kakih deset najhujših prihvatizatorjev (naprimer prekupčevalca s CO2 kuponi in še koga).

Dejstvo je, da se razlike v druzbi povecujejo in to slabo vpliva na enotnost v druzbi. Tako nas uci tudi zgodovina - pretirane ekonomske razlike niso dobre.


Kot vedno, je hudic v podrobnostih. Ni enako, ce obdavcis Bezosa ali pa druzino Walmart. En je podjetnik, ki kapital reinvestira v za druzbo koristne stvari, drugo je druzina, ki je kapital nasledila in v bistvu niso podjetni oz. tudi, ce so podjetni, ne investirajo v visoko tehnologijo.

Sam bi poveceval obdavcitve "pretiranega luksuza", ogromne jahte, privatno letalstvo, lastnistvo ogromnih posesti itd.

Ce bomo ustvarili vec, bodo razlike se vecje. Jaz bom zivel slabse, ce bom imel 30% vec, hkrati pa bodo imeli premozni 100% vec. V absolutnem smislu ze imam lepo zivljenje s stalisca dobrin. V primeru vecjih razlik pa bom sel tezje smucati, ker bom priced out.

Za Belgijo so predlagali obdavčitev vseh, katerih osebno premoženje presega 1,25 milijona evrov, pri čemer se ne upoštevata vrednost nepremičnine, v kateri posameznik biva, in vrednost premoženja podjetja

- iz članka v Delu

Kaj pa potem sploh še ostane za obdavčit? Veliko držav že ima davek na nepremičnine, tako da te so običajno že obdavčene. Po moje ima večina zares bogatih večino premoženja v raznih deležih podjetji. Je potem mišljeno da se obdavči drage avte in jahte, zlate ure?

Tega absolutno ne podprem. V naslednjem žrebanju zadenem eurojackpot, pol bom pa sam sebe zajebal.

kow je 27. maj 2024 ob 09:48 izjavil:

energetik je 27. maj 2024 ob 09:46 izjavil:

Neenakost do določene mere je naravna in potrebna za razvoj. Kdo pri zdravi pameti bi še tvegal s svojim kapitalom, kdo bi razvijal kaj novega, če bi vladala popolna uravnilovka?

Smo dalec od popolne uravnilovke. V resnici je ravno obratno, razlike se povecujejo. V sloveniji imamo previsoke davke na delo in premajhne na premozenje.

Morda. Ampak potem pričakujem, da se hkrati s povečanjem davka na premoženje močno zniža davek na delo.
Ker kar najbolj sovražim je pa davek na davek (in po možnosti še na to 3. davek). Pol bruto bruto plače pobere država. Investiraš npr. v delnice, tvegaš s svojim že obdavčenim kapitalom, prodaš z dobičkom in spet ti nabijejo davek. S tem dobičkom greš nabavit neko dobrino in spet ti nabijejo DDV.

Strinjam se le z večjim obdavčenjem premoženja, ki je naravno omejeno in hkrati nujno potrebno za preživetje - to je nepremičnine, vodni viri, itd.
Ma če nekdo za svoje viške kupuje npr. zlato in ga zapušča dedičem, to za moje pojme nima biti kaj obdavčeno.

Črt Jakhel, Finance

Prva slika
Nekoč je živel Benito Amilcare Andrea Mussolini.

Njegovo otroštvo je bilo prepleteno z vplivom očeta kovača, ki sta ga hkrati zanimala Garibaldi in Bakunin, in matere učiteljice. Že ime je dobil po mehiškem liberalnem predsedniku in dveh italijanskih socialistih. Prvotno je obiskoval katoliško šolo, a so ga izključili zaradi vzkipljivosti in nasilnosti. V nadaljevanju se je izšolal za osnovnošolskega učitelja, že leto zatem pa pobegnil v Švico, da mu ne bi bilo treba služiti vojske.

V več letih se mu ni uspelo stalno zaposliti, sčasoma so ga švicarske oblasti imele dovolj in ga izgnale. Končno se je zaposlil pri časopisu v takrat avstrijskem Trentu. Ko so ga izgnali še Avstrijci, je v domači državi nadaljeval časnikarsko pot kot urednik socialističnega časopisa Razredni boj in postal tajnik lokalne socialistične stranke. Bil je prepričan, da mora združeno delavstvo prevzeti oblast.

Njegova politična svetilnika sta bila hkrati Marx in Nietzsche, predstavljal se je kot avtoritarni komunist. Pozneje se je počasi premikal od prvega k drugemu. Od izogibanja vojski je prešel k zagovorništvu vstopa v svetovno vojno, zato so ga vrgli iz socialistične stranke. Njegova nova ljubezen je namesto razreda postala nacija, ostalo pa je prepričanje, da mora oblast prevzeti revolucionarna elita - avantgarda ne le delavstva, temveč celotne družbe.

Svoje zavzemanje za vojno je tudi osebno preizkusil. S fronte se je vrnil s še večjo ljubeznijo do revolucije, moči, nasilja. Njegovo nastajajočo politično kariero je s sto takratnimi funti na teden podprla britanska tajna služba, ki sta ji ustrezala podpora vojni in nastopanje zoper protivojne protestnike. Po Marxu in Nietzscheju je odkril še Platonov model države, ki je lepo sedla na že obstoječo ljubezen do koncepta vodilne elite.

Kako je šlo naprej, veste sami. Tukaj moramo izrecno omeniti le še tole: geslo italijanskega fašizma se je glasilo "vse v okviru države, nič izven države, nič proti državi".

Zdaj se lahko vrnemo v Slovenijo. V njej tradicionalno politično prevladujejo levica in socialistične ideje. Pri tem ima osrednjo vlogo koncept vseobsežne države, ki ureja vse pore življenja, in če česa ne, je to pomanjkljivost, ki jo je treba brž odpraviti, kdor pa je proti temu, je čuden in sumljiv, mračni element. Zagovorniki vsega tega se hkrati radi pohvalijo, da so antifašisti in da jim prav to - zaradi izkušnje v drugi svetovni vojni - daje legitimacijo za vodenje države, svoje politične nasprotnike hitro ožigosajo kot fašiste, saj je to največji možni greh.

Prosim, preberite še enkrat, kakšno je bilo geslo fašizma. Zakaj so antifašisti ljubitelji fašizma, druge pa zmerjajo prav s tem? Kdo je tu nor?

Druga slika
Imam prijatelja, Slovenca, živečega v Nemčiji. (Iz nekih razlogov večina mojih prijateljev živi v tujini.)

Pogosto se pogovarjava o modernih trendih v družbi in politiki in debelo gledava. Strinjava se, da so pravzaprav Nemci nekakšni severni Slovenci in da velikost populacije nikakor ni zagotovilo za razpoložljivost solidnih političnih izbir, da pa seveda ni zaradi tega manjšim nič lažje.

Ondan mi je prijatelj omenil, da je presenečeno ugotovil, da je desni ekstremist. Vedno je bil prepričan, da ima običajne, zmerne, neagresivne poglede na pojme družine, družbe, države. Ni goreč vernik nobene vere in ideologije niti zagrizen sovražnik česarkoli. Všeč mu je klasični koncept družine ob tem, da ženske in ljudi z alternativnimi spolnimi identitetami jemlje enostavno kot ljudi, sebi enake. Meni, da državne meje nekaj pomenijo, da naj gospodarsko uspešnost kaže trg in da naj bo na splošno čim manj vpletanja države v delovanje in življenje posameznika.

On se ni spreminjal; vse okoli njega se je tako spremenilo, da so zadeve, ki so zanj normalne, postale prepoznavni znak za odkrivanje desnih ekstremistov.

Kot on v Nemčiji se počutim tudi jaz v Sloveniji.

Naj ob tem še pripomnim, da sem tako ali tako oseba čudnega porekla, saj eden od mojih staršev nastopa v bazi Udba.net kot varovana oseba, drugi pa kot sumljiva emigracija. Zato morda ni tako nepričakovano, da sčasoma postajam še bolj čuden in sumljiv. Mene je vseeno malo presenetilo, četudi sem sicer zagovornik pravila, da je pot do zadovoljstva v svetu in državi, kjer smo, imeti čim nižja pričakovanja.

Kakorkoli - zdaj sem desni ekstremist, torej fašist. Kot takšnega me definirajo osebe z majico "antifašist", ki častijo načela italijanskega fašizma. Kdo je tu nor?

Tretja slika
Ko smo že v Sloveniji, poglejmo na ljubljansko univerzo, intelektualno avantgardo države. Senat je pravkar sprejel sklep, da je treba pred vstopom v mednarodne projekte, pri katerih sodelujejo izraelske ustanove, v prihodnje preveriti, ali imajo te kakšno povezanost z "vojaškimi strukturami". Ker jo seveda tipično imajo - po vsem svetu vojska sodeluje z univerzami -, to pravzaprav pomeni prepoved novega sodelovanja z izraelskimi kolegicami.

Tukaj ne gre za nekakšno uzurpacijo s strani družboslovnega dela, kot bi morda najprej pomislila kakšna oseba, ki ji svet preprosto razpade na "družboslovci dol, naravoslovci gor" - članice univerze so ta sklep podprle s 30 glasovi za in enim vzdržanim. Plebiscitarna večina.

Sodelovanje z Židi je po novem prepovedano. Ja, v Izraelu živijo tudi ljudje, ki niso Židje. Ja, jasno je, ali je v državi in posledično na univerzah več tistih, ki to so, ali onih, ki niso. In ja, moj priimek je različica hebrejske besede. Se opravičujem.

Ni več dovolj Mussolini? Gremo v raziskovanju zgodovine in iskanju vzornikov bolj severno? Kdo je tu nor?

Hej, kje pa je Kardelj iz naslova
Pardon! Tukaj je: "Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam." - Edvard Kardelj, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.

Ker gre za izjavo iz sedemdesetih let, ki so znana tudi po zatiranju prvih lastovk političnega oporečništva, jo marsikdo vrednoti kot cinično, celo nesramno. A vendarle: kako, vraga, smo prišli na točko, ko moderni socialisti pod nalepko "antifašizma" častijo fašistična načela, hkrati označujejo konkurenco za "fašiste", zanikajo in zavračajo pa tisto, kar je povedal eden ključnih stricev slovenskega socializma? Kdo je "napreden"? Kdo je "ekstremist"? Kdo je tu nor?

Absolutno proti kakršnikoli novi obdavčitvi česarkoli, ker je je že zdaj preveč davkov, trošarin in so plače preveč obremenjen, denar se pa ne porablja koristno za kar pa bi se moral. Vse kar trenutno podpiram in bi dal tudi podpis, da se začne krčiti javni sektor. Za začetek bi ga bilo potrebno zmanjšati za -25% in kasneje nadaljevati dokler se vse skušaj ne z avtomatizira in digitalizira in bi bil JS za -75% manjši. Na ta način več ne bi bilo potrebno uvažati tuje delovne sile in lahko bi vse davke, trošarine in prispevke na plače znižali na minimum. Gospodarstvo pa bi tako še bolj cvetelo, ker bi marsikateri bogataš preselil v davčno ugodno Slovenijo. Z novimi davki pa ravno odganjamo podjetništvo in podpiramo lenuharstvo v JS.