Pretirana uporaba sile

Kako se imenuje v pravu, če obstaja, splošni izraz za "pretirano uporabo sile"?

Recimo, nekdo zahteva rubež avta, televizorja, itd, čeprav bi se lahko vsedel samo na denarna sredstva in plačo. Z predlogom rubeža pa naredi veliko nepotrebnih dodatnih stroškov = pretirana uporaba sile. Kako se temu reče, če obstaja?

Machete je 28. sep 2023 ob 19:02 izjavil:

Temu se reče poravnavanje dolga aka rubež.

Ne biti toliko pameten. Nisem se spomnil drugačnega primera. A bo šlo?
Bi te zelo lepo prosil, da ne smetiš teme, če ne veš odgovora. Kašen, ki je študiral pravo, bo to vedel, če obstaja.

Res, res, res velika hvala za razumevanje...

Temu recemo uporaba sorazmernega sredstva izvrsbe. Ce so pa sankcije, pa ne vem.

twom je 28. sep 2023 ob 19:00 izjavil:

Kako se imenuje v pravu, če obstaja, splošni izraz za "pretirano uporabo sile"?

Recimo, nekdo zahteva rubež avta, televizorja, itd, čeprav bi se lahko vsedel samo na denarna sredstva in plačo. Z predlogom rubeža pa naredi veliko nepotrebnih dodatnih stroškov = pretirana uporaba sile. Kako se temu reče, če obstaja?

Ne bo ti pomagalo če ni posneto...
Vedno je njih več kot tistim ki rubijo...

twom je 28. sep 2023 ob 19:17 izjavil:

Zanima me splošen izraz, ne za rubež, ne za silo. Spložen izraz.

Pizda, a res ni več funkcionalno pismenega folka, ki bi razumel vprašanje, in so samo še mentalno moteni, ki pišejo o svojih frustracijah?

Vse kar si napisal je projekcija tvojega pisanja...

twom je 28. sep 2023 ob 19:00 izjavil:

Kako se imenuje v pravu, če obstaja, splošni izraz za "pretirano uporabo sile"?

Recimo, nekdo zahteva rubež avta, televizorja, itd, čeprav bi se lahko vsedel samo na denarna sredstva in plačo. Z predlogom rubeža pa naredi veliko nepotrebnih dodatnih stroškov = pretirana uporaba sile. Kako se temu reče, če obstaja?

Pod tem izrazom ne. Ker označuje nekaj drugega, da te nekdo na smrt prefuka v samoobrambi recimo.

Sicer glede rubeža, imaš n možnosti, da se mu izogneš, če si jih zamudil ali nisi izkoristil, nimaš, v trenutku rubeža, nobene obrambe več - sam si izbral najslabšo možno opcijo.

Stvar upnika je, katero sredstvo izvršbe za poplačilo denarne terjatve bo uporabil, lahko se usede na TRR, lahko rubi stvar, itd., stvar dolžnika pa je, da lahko kadarkoli plača in se nadaljevanju izvršbe izogne, se pravi ni nekega "prekomernega ukrepa" o katerem govori OP.

3. člen

(Obseg izvršbe in zavarovanja)

Izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje.

kar se tiče civilnega prava:

Silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega

138. člen

(1) Kdor v silobranu povzroči škodo napadalcu, je ni dolžan povrniti, razen pri prekoračitvi silobrana.

(2) Če nekdo povzroči škodo v stiski, lahko oškodovanec zahteva odškodnino od tistega, ki je odgovoren za nastanek škodne nevarnosti, ali od tistih, od katerih je bila škoda odvrnjena, vendar od slednjih ne več, kot znaša korist, ki so jo imeli od tega.

(3) Komur nastane škoda pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, ima pravico zahtevati od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil.

Kazensko pravo:

Silobran

22. člen

(1) Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno.

(2) Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad.

(3) Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje; če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen tudi odpustiti.


Skrajna sila

32. člen

(1) Dejanje, ki je storjeno, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo (upravičljiva skrajna sila).

(2) Ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (opravičljiva skrajna sila).

(3) Storilec, ki je ravnal v izogibni zmoti, da so podane okoliščine skrajne sile iz prejšnjega odstavka, odgovarja za kaznivo dejanje iz malomarnosti, če zakon za to dejanje določa kaznivost malomarnosti.

(4) Če je v primeru iz drugega odstavka tega člena storilec sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali če je v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena storilec prekoračil meje skrajne sile, se sme kaznovati mileje, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen odpustiti.

Malo sem zmeden, kaj sprašuješ, ampak v ZDavP- se temu reče načelo sorazmernosti: https://zakonodaja.com/zakon/zdavp-2/6-...

(1) Davčni organ pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeležencev postopka ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev tega zakona in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov.

(2) Pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov davčni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek ugodnejši, če se s tem doseže namen zakona. V dvomu odloči v korist zavezanca za davek.

Kolikor mi je znano, ZIZ tega ne pozna. Je pa Evropa dala vedeti v primeru Vaskrsić (prodali so mu hišo za 150 EUR), da se načelo vseeno uporablja, ampak načeloma za nepremičnino. Vaskrsi%C4%87 proti Sloveniji @ Wikipedia

Pritožnik je v postopku proti državi navajal, da so bila uporabljena sredstva nesorazmerna s ciljem, saj je bila glavnica njegovega dolga precej nižja od vrednosti njegove prodane nepremičnine na dražbi. Sodišče je na to dejstvo soglasno potrdilo, da, čeprav ni zakonske meje, ki bi določala, kdaj se uporabijo skrajni ukrepi za plačilo dolgov kot je dražba nepremičnine, bi lahko pristojno sodišče ubralo manj skrajen ukrep, kot je na primer izvršba na dolžnikovo plačo. S tem so vsi sodniki soglasno odgovorili na vprašanje, da takšno sredstvo pomeni poseganje v pritožnikovo pravico do mirnega uživanja svojega premoženja, kar je pritožnik tudi zatrjeval. Kljub temu, da je država ravnala v okviru svoje zakonodaje in so sredstva zagotovila cilj, ki je bil javno koristen, je ESČP ugotovilo, da država ni vzpostavila pravičnega ravnotežja med ciljem in ukrepom

Tako, da se bojim če so se prvo usedli na avto namesto na plačo, ni kršenja načela sorazmernosti, to bi bilo v primeru, da se ti prvo vsedejo na nepremičnino, namesto na avto in plačo. So pa mogoče kaj po Vaskrsiću tudi spreminjali zakon.

Izvrzejo te ponavadi iz frcoplana.

twom je 28. sep 2023 ob 19:21 izjavil:

Scaramouche3 je 28. sep 2023 ob 19:21 izjavil:

twom je 28. sep 2023 ob 19:17 izjavil:

Zanima me splošen izraz, ne za rubež, ne za silo. Spložen izraz.

Pizda, a res ni več funkcionalno pismenega folka, ki bi razumel vprašanje, in so samo še mentalno moteni, ki pišejo o svojih frustracijah?

Vse kar si napisal je projekcija tvojega pisanja...

Še en ki ne ve odgovora in samo smeti temo.

Mislim da bolj ti smetiš forum s to temo.

Splošnega izraza, ki ga iščeš, pač ni. Enkrat gre za prekomerno uporabo sile, v drugem pomenu za zlorabo pravnih sredstev itd. Ne vwm kaj želiš slišati, ampak to kar opisuješ pravno gledano ne obstaja oziroma bo najbrž vsaj deloma neprimerno če boš že želel uporabiti.

je blizu, ja.

Zelo narobe si se lotil teme.
Glej, da se tud rubeža ne boš lotil tako napačno.

twom je 28. sep 2023 ob 19:00 izjavil:

Recimo, nekdo zahteva rubež avta, televizorja, itd, čeprav bi se lahko vsedel samo na denarna sredstva in plačo. Z predlogom rubeža pa naredi veliko nepotrebnih dodatnih stroškov = pretirana uporaba sile. Kako se temu reče, če obstaja?

Temu se reče "upnik je izkoristil vse zakonske možnosti".
Mogoče upnik ve, da na TRRju ne bo nič za rubit, al je pa plača pod zakonskim minimumom za rubež, zato je dal predlog tudi na premičnine.
Kakorkoli, nič nezakonitega ali pretiranega.