Primer Collini

Vprašanja, poglede in mnenja, ob ogledu filma Primer Collini (Der Fall Collini / The Collini Case) so predvsem moralno-etični in pravni aspekti. Zato navajanja nekih posebnih virov, če niso res nujni za razumevanje, niti niso nujna.

Zanima me pravzaprav vaše stališče, mnenje, pogled na celotno problematiko, ki jo odpira ta film.

Film Primer Collini, Nemške kinematografije, z originalnim naslovom Der Fall Collini, posnet po knjižni predlogi pisatelja Ferdinanda von Schiracha, odpira namreč mnoga moralno-etična kot tudi pravna vprašanja, ki so nekako brezčasna, aktualna, tako v času ki ga obravnava film, kot so aktualna tudi dandanes in bodo zagotovo aktualna tudi v prihodnje (v prihodnje morda še bolj).
Film je tako večplastna kritika nekega zgodovinskega obdobja, opomin in opozorilo.

Dogodek, ki ga film obravnava (umor industrijskega magnata Hansa Meyerja ) se namreč zgodi na prelomu tisočletja (2001) v Berlinu. Umor zagreši 70 letni Italjan Frabriziji Collini. Kot se izkaže, gre za maščevanje Frabrizija Collinija, ki je bil priča vojnemu hudodelstvu (vojnemu zločinu, v katerem je ubit njegov oče), Hans Meyer, pa je za ta zločin neposredno odgovoren.

Kljub poskusom, da vojnega zločinca preganja po sodni poti, mu to ne uspe, zaradi tako imenovanega Dreharjevega zakona (Dreher-Gesetz), sprejetega 1968,ki je številnim vojnim zločincem omogočil, da so se izognili sodnemu pregonu.
Sprejem takšnega zakona, kot tudi ravnanja pravosodnih oblasti v takšnih primerih, tako odpira mnoga vprašanja, kot naprimer:
- Ali je Nemški narod res iskreno obsodil tako sam nacizem kot tak, kot tudi aktivne akterje II. svetovne vojne, ki so zagrešili številne vojne zločine (vojne zločince)
- Ali pa so bili na povojnih sodnih procesih (bolj zaradi pritiska svetovne javnosti) obsojeni le najbolj eksponirani posamezniki, ki niso uspeli pobegniti.

To vprašanje je toliko bolj aktualno (vsaj kar se pravosodja tiče), ker je Nemški prvini teoretik in filozof Gustava Radbruha v svojem dokaj znanem delu "Pet minut filozofije prava" že leta 1945 jasno utemelji kdaj in zakaj je, in mora biti tako imenovano "naravno pravo", nad legalističnim (pozitivističnim) pristopom (veljavno zakonodajo – tudi če je bila sprejeta v parlamentu).
V tej luči se odpira tudi vprašanje
- Ali je filmski junak Fabrizijo Colini ravnal navznoter načel »petih minut«, ali pa je bilo njegovo dejanje vendarle zavržno (zločin, ki bi moral biti sankcioniran)
Pri tem pa se zastavlja še dodatno vprašanje – se nam lahko kaj podobnega zaradi naše brezbrižnosti, v neki, ne tako daljni prihodnosti ponovi.

p.s.
To ni debata o filmu kot takem (sicer bi zadevo objavil v oddelku »sedem umetnosti«, pač pa kot se napisal uvodoma, debata o tem, kaj nam film z vidika moralno-etičnih in pravnih vprašanj sporoča.

Nisem gledala filma in ne vem kako se je zadeva razpletla ampak do takšnih zadev imam precej jasno izoblikovano stališče. Vsako nasilje, ki ni povezano s samoobrambo, je zavržno. Če nekdo ubije človeka, si zasluži primerno kazen, lahko pa to, da gre za vojnega zločinca, uveljavlja kot olajševalno okoliščino.

Law Abiding Citizen:

Kot nekdo, ki verjame v moč rehabilitacije, sem prisiljen obsojati vsak umor, tudi če gre za "dobro človeštva". Res je, da se prevečkrat gnilobe izognejo kazni(zato pa je potrebno izboljševati), ampak to še ne pomeni, da ima nekdo pravico vzeti pravico v svoje roke. Torej, če ubiješ Hitlerja ali babico v sosednji hiši, umor je umor, nič popuščanja. Če se odločiš nekoga ubiti, se sprijazni s kaznijo/rehabilitacijo.

WizzardOfOZ je 30. nov 2020 ob 21:28 izjavil:

Jaz v rehabilitacijo ne verjamem. Je skregana z logiko; Nek morilec, ki je zunaj zapora nihče, v zaporu pa ima neko pozicijo, ki tam nekaj velja zaradi dejanja, ki ga je storil, bo po izpustitivi zunaj izgubljen. Zato bo dejanje ponovil, da gre lahko nazaj v zapor, kjer bo imel spet staro pozicijo in svoje mesto.

Potem pa si drugače predstavljava rehabilitacijo. Nič ni bolj distopično od trenutnega stanja, ko te samo vržejo v luknjo za x let in potem spustijo nazaj v družbo.

A se je sploh kdo poglobil malo goblje v dogajanje pred WW2, ali samo razgljabljate o idejah avtoriziranih avtorjev?
Kako se lahko imate za intelektualce, če ne preverite vse.

Več, ampak ni bil tako mainstream.
Nisem pa ravno to mislil.

Preden me obtožite "but vostok, why would you listen to the nazis!?"
I'm not...that's the whole point.

WizzardOfOZ je 30. nov 2020 ob 22:59 izjavil:

Problem izpred ww2 ostaja. Enim je vse dovoljeno in dobijo odpustke na še tako grozna dejanja, reveže pa zaradi kraje štruce kruha zapirajo. Pa čeprav so štruco ukradli samo zato da nafutrajo lačne otroke, za katere država sploh noče vedet, dokler ne ratajo davkoplačevalci.

Tukaj se motiš...

Državi je zelo mar za otroke, ko služi na njih. Takrat dobi vsa pooblastila, večja od staršev. Če se ne strinjaš, pošljejo nate kure iz CSDja, kasneje še policija, inšpekcije...

Ko so pa strošek, so pa odgovorni starši. In če stroška ne moreš pokriti, oz. težiš državi za denar, se spet vplete CSD, kao za korist otroka.,.. Spet tiste zafrustrirane, nepofukane kure...

Vse to v korist otroka, oz. v realnosti, bolje rečeno državnega proračuna...