Zakaj so avtonomna vozila prava stvar

VODITELJ (SBC Podcast):
V novem SBC podcastu se posvečamo najnovejšim dogodkom v avtomobilski industriji in mobilnosti. V Evropi spremljamo hude pretrese, predvsem v Nemčiji, kjer Volkswagen napoveduje zmanjšanje proizvodnje in odpuščanje do 100.000 zaposlenih do leta 2030. Po drugi strani pa je Slovenija med prvimi evropskimi državami dovolila Teslin sistem *Full Self-Driving* (FSD). V studiu so z nami trije gostje: državni sekretar za mobilnost Marko Dvornik, Marko Femec iz podjetja Planet Solarij ter strokovnjak za mobilnost Andrej Brgles.

VODITELJ:
Gospod državni sekretar, kaj točno je Slovenija kot šesta država v Evropi dovolila ameriški Tesli in kdo nosi odgovornost, če gre na cesti kaj narobe?

MARKO DVORNIK (državni sekretar):
Najprej je treba poudariti, da tega nismo dovolili vsem proizvajalcem, ampak gre za homologacijo, ki so jo 18 mesecev testirali Nizozemci na svojem tehničnem aparatu RDW. Ker odločanje na ravni celotne Evropske unije zamuja, smo izbrali pot priznavanja homologacije po teritoriju, pred nami pa so to storile že Estonija, Litva, Danska in Belgija. Naša Agencija za varnost v prometu (AVP) je imela določene pomisleke, vendar gre iz tehničnega vidika za 2. stopnjo avtonomnosti (Level 2). To pomeni, da celotno odgovornost še naprej nosi voznik, zavarovanje pa ostaja čisto enako kot pri ostalih vozilih. AVP nima tako močnega aparata kot Nizozemska, zato smo se oprli na njihove strokovne podlage ob jasnem političnem signalu.

VODITELJ:
Kako pa na to odločitev gledate z vidika prometne varnosti?

ANDREJ BRGLES (strokovnjak za mobilnost):
Zelo sem vesel, da imamo državnega sekretarja prav za to področje in da država daje signal za hitrejši razvoj. Vendar pa tehnologija prehiteva sposobnost človeka in družbe, da jo sprejmeta. Pri 2. stopnji avtonomnosti avto oddela vožnjo fantastično, zato bo voznik po več uspešnih vožnjah postal nepozoren ter začel pregledovati telefon, odgovarjati na e-pošto ali celo spati, čeprav je celotna odgovornost še vedno na njem. Prav tako moramo sočasno naslavljati vprašanja varnosti podatkov in zbiranja posnetkov. Ključno je, da v Sloveniji preizkušamo rešitve na domači infrastrukturi ter ne čakamo le na odločitve drugih.

VODITELJ:
Marko, vi veliko potujete na Kitajsko, kjer so robotaksiji že vsakdanja realnost. Kako ocenjujete slovensko odločitev?

MARKO FEMEC (Planet Solarij):
Na Kitajskem so samovozeča vozila, robotaksiji in samoleteči droni že v serijski proizvodnji, medtem ko je Evropa s svojo birokracijo izjemno počasna. Navdušen sem, da je Slovenija med prvimi, saj moramo prenehati s praksa, da vedno le sledimo drugim. Na Kitajskem se je po uradnih podatkih odstotek nesreč z robotaksiji zmanjšal za 70 %, preostalih 30 % nesreč pa povzročijo drugi vozniki, ki se zaletavajo v robotska vozila. Če ima politika željo in vizijo, lahko Slovenija postane poligon za nove tehnologije.

VODITELJ:
Zakaj je zelena luč dana ameriški Tesli, nemški ali kitajski proizvajalci pa še niso prišli na vrsto?

MARKO DVORNIK:
Američani so prišli z uradno pobudo in izkoristili opravljen 18-mesečni tehnični postopek Nizozemcev, medtem ko nemški ali kitajski proizvajalci do nas še niso stopili. Nemci sicer močno ščitijo svoj trg in čakajo na ustrezen trenutek ter enotna merila za vse.

ANDREJ BRGLES:
Kitajska je v enem stoletju naredila skok neposredno s koles na polavtonomna vozila, saj država deluje kot primarni podjetnik in usmerja celotno verigo. V Evropi pa imamo drugačna mesta, starejšo populacijo in specifično tranzitno infrastrukturo, zato moramo najti svojo evropsko rešitev za nove tehnologije.

MARKO FEMEC:
Pogledati si moramo v ogledalo, saj smo bili Evropejci 100 let vladarji avtomobilske industrije, zdaj pa nas je prehitela nacija, ki se je včasih vozila s kolesi. To se je zgodilo zato, ker ščitimo obstoječe lobije in ne iščemo rešitev, medtem ko Kitajci delajo z jasnim ciljem za prihodnje generacije.

VODITELJ:
Kaj pa vprašanje zasebnosti in zbiranja podatkov, ko se Tesla vozi po slovenskih cestah?

MARKO DVORNIK:
Novi avtomobili imajo obvezen sistem za nadzor pozornosti voznika. Senzorji posnamejo voznika, in ko ugotovijo, da je pozoren, podatek takoj izbrišejo. Ti podatki se ne smejo uporabljati za nič drugega, pri komercialni opremi v Tesli pa uporabnik sam z aplikacijo in potrditvijo pogojev dovoli prenos podatkov v ZDA.

MARKO FEMEC:
Namesto uvajanja visokih carin na kitajska vozila, kar bo Evropo le še bolj osamilo in osiromašilo, bi morala Evropa sprejeti partnerski model 50/50, kot ga je pred leti imela Kitajska, ter povabiti kitajska podjetja k gradnji tovarn pri nas.

VODITELJ:
Kaj pa kriza v evropski avtoindustriji in prihodnost subvencij za električna vozila v Sloveniji?

MARKO DVORNIK:
Zaradi težav v Nemčiji in padca izvoza je pomembno, da podpremo domačo proizvodnjo, kot je Revoz v Novem mestu, saj s tem ohranjamo ključno industrijsko znanje. Glede subvencij za električna vozila pa se je vlada odločila za preusmeritev sredstev (od 150 do 200 milijonov evrov letno) iz posamičnih subvencij za fizične osebe v masovne ukrepe, predvsem v javni potniški promet in železniško infrastrukturo. Posamične subvencije so namreč kupovale le drugo vozilo v gospodinjstvu, medtem ko je naš cilj zamenjati maso starih dizelskih vozil.

MARKO FEMEC:
Država daje subvencije za sončne elektrarne in električna vozila predvsem zato, ker ne dosega evropskih ciljev in bi sicer plačevala visoke penale Bruslju. Subvencije ne smejo delovati po sistemu šokov -- z visokimi zneski nekaj mesecev in nato nulo --, ampak morajo zagotavljati stabilno, dolgoročno spodbudo.

ANDREJ BRGLES:
Šoki na trgu nikoli niso dobri in spodbude morajo imeti jasen rok ter postopen prehod, da se kupci lahko prilagodijo. Pomembno je tudi, da ne ustvarjamo konfliktov med zasebnim in javnim prevozom, temveč razvijamo oboje hkrati.

VODITELJ:
Kakšni so torej glavni načrti ministrstva na področju mobilnosti do konca mandata?

MARKO DVORNIK:
Načrtujemo gradnjo tretjega pasu na avtocestah, ureditve okoli Domžal ter začetek del na južnem delu tretje razvojne osi preko Gorjancev. Poleg tega želimo skrajšati potovalne čase v javnem potniškem prometu in prenoviti razpisne pogoje za železniško infrastrukturo, da bo gradnja hitrejša in cenejša.

MARKO FEMEC:
Prihodnost je lepa, sončna, električna, samovozeča in humanoidno-robotska, zato moramo sprejeti nove tehnologije in premagati strahove.

ANDREJ BRGLES:
Pred velikim preizkusom smo, ker nas tehnologija prehiteva, vendar nam bo omogočila boljše življenje, če bomo znali odprto in brez nepotrebnih družbenih napetosti komunicirati ter se prilagoditi spremembam.