Inteligentni ljudje nagnjeni k duševnim motnjam

https://www.scientificamerican.com/arti...

Intigentni ljudje so bolj uspešni, imajo več denarja in manj moznosti za kakšne neprijetne dogodke kot je npr. bankrot. Naj bi celo živeli dlje časa.

A vse skupaj ima tudi temno plat. Zelo so nagnjeni k raznim psihičnim motnjam kot je depresija, obsesivno kompulzivna motnja, bipolarna motnja, socialna distanca in podobno.

Po raziskavi med Mensa člani naj bi bila stopnja tesnobe kar med 20% njih, za razliko od 10% ostale populacije. Kar slabih 27% jih je bilo diagnosticirano z razpoloženjskimi težavami (depresija...).

Na eni strani torej visok IQ prinese nekatere prednosti in tudi slabosti kot je opazno večja nagnjenost k hujšim psihičnim problemom.

Vazelin je 21. jun 2020 ob 13:41 izjavil:

https://www.scientificamerican.com/arti...

Intigentni ljudje so bolj uspešni, imajo več denarja in manj moznosti za kakšne neprijetne dogodke kot je npr. bankrot. Naj bi celo živeli dlje časa.

A vse skupaj ima tudi temno plat. Zelo so nagnjeni k raznim psihičnim motnjam kot je depresija, obsesivno kompulzivna motnja, bipolarna motnja, socialna distanca in podobno.

Po raziskavi med Mensa člani naj bi bila stopnja tesnobe kar med 20% njih, za razliko od 10% ostale populacije. Kar slabih 27% jih je bilo diagnosticirano z razpoloženjskimi težavami (depresija...).

Na eni strani torej visok IQ prinese nekatere prednosti in tudi slabosti kot je opazno večja nagnjenost k hujšim psihičnim problemom.

Inteligentni ljudje bolj v globino procesirajo stvari in ko dobijo uvid, kako določene stvari stojijo, postanejo depresivni. Obsesivno-kompulzivna motnja je pa lahko posledica tega, da jim možgani delajo na višjih obratih, socialna distanca je lahko posledica tega, da se ne marajo pogovarjati o trivialnih stvareh in da se raje sami poglabljajo v zadeve, kot pa o njih debatirajo z drugimi.

m0LN4r je 21. jun 2020 ob 13:45 izjavil:

A vse skupaj ima tudi temno plat. Zelo so nagnjeni k raznim psihičnim motnjam kot je depresija, obsesivno kompulzivna motnja, bipolarna motnja, socialna distanca in podobno.

Lahko, da obstaja neka posredna povezava, ki se lahko potegne, ampak levji del teh bolezni je posledica "napacnega" otrostva oz. vzgoje.
Po mojem, ce bi sli anketirati ljudi, ki so imeli podobno otrostvo, torej problematicno bi imeli ne glede na IQ podobne rezultate, kar se teh bolezni tice.

Na razvoj duševnih bolezni vpliva kombinacija dednih in okoljskih dejavnikov, nekje bolj prevlada eno, nekje bolj drugo, skoraj povsod je pa kombinacija. Ponavadi si bolk dedno nagnjen k določeni zadevi, ki ti jo potem sproži kak dogodek.

Vazelin je 21. jun 2020 ob 13:41 izjavil:

Zelo so nagnjeni k raznim psihičnim motnjam kot je depresija, obsesivno kompulzivna motnja, bipolarna motnja, socialna distanca in podobno.

Na podlagi lastnih izkušenj ti lahko povem, da je za depresijo in socialno distanco kriva lepo kar človeška narava, ki drugačnost kaznuje in ne nagrajuje. Inteligenco lahko tako obravnavaš enako kot danes barvo kože, spolno usmerjenost, ipd. Je redka, drugačna, zato odrinjena na rob in če se le da, potlačena.

Invictus: mislim da mešaš obcasno depresivni in pa bolezensko stanje ko ljudje poiščejo pomoč ker ne morejo več živeti sami s sabo. In teh je izgleda bistveno več med inteligentnimi.

Ironično je ravno to, da je v lajfu overall najbolje biti povprečen :p

Da ne bom posebej repliciral:

porast duševnih bolezni je tudi na nek način "civilizacijska pridobitev" - delo za kompi v pisarnah, manj na prostem, obilo hrane, ki pa je manj kvalitetna kot včasih, mogoče tudi vpliv hormonskih motilcev.

Včasih je bila življenjska doba nižja, ljudje so prej odraščali, psihofarmakov ni bilo.
So pa tudi bile psihiatrične bolezni.

Še pred drugo vojno je bil na voljo samo alkohol, ki dolgoročno pospeši propadanje, prinese pa kratkoročno olajšanje. Psihofarmaki so na voljo šele od 1950, taki z ne prehudimi stranskimi učinki šele od 1970.

Dostikrat je potrebna? kombinacija psihofarmakov in to dopušča ogromno kombinacij, kar ni najboljše za zdravljenje.
Dosti bolje je, če je zdravljenje uspešno z eno učinkovino, največ z dvema (seveda bolje z eno).

In to je tek na dolge proge ...

Nisem pa prepričan, če obstaja korelacija med inteligenco in psihiatričnimi boleznimi.
Sam bi inteligenco zamenjal z ustvarjalnostjo.

V neustvarjalni "štanc" družbi ustvarjalni ljudje bolj trpijo, nasploh imajo ustvarjalni ljudje več asociacij, povezav, tudi nepotrebnih, kar je lahko spet predpogoj za razmah psihiatrične bolezni.

Eni se sicer izvlečejo z eno epizodo, drugi pa smo kronični bolniki.

Za psihiatrično diagnozo je potrebno več epizod.

Garanje je pravzaprav kar dobro zdravilo za psihološke motnje, saj preprečuje možganom, da zabredejo globlje in ostanejo fokusirani na to kar šteje.

Ne gre za gobacanje.
Inteligentni ljudje načeloma doživljajo reči bolj premišljeno, medtem ko ostali bolj spontano.
In ta spontanost se zadnje čase na veliko reklamira, češ, da je to smisel lajfa.

Jasno. Vse po planu. Make no mistake about it.

Saj premišljevanje osrečuje, je eden od večjih užitkov v življenju, ko nekaj razumeš, tako da to ne more biti vzrok za nesrečo. Je pa lahko vzrok za nesrečo, če potem teh svojih ugotovitev ne moreš razložit nobenemu, ker so jim dolgočasne ali pa jih ne razumejo. Pol pa rata mau osamljeno, osamljenost pa je zajebana stvar, ker imamo vprogramirano v nas, da se družimo, ker je socializiranje ena ključnih stvari pri človeku.

Hehe, če razumeš pod premišljevanje zaskrbljene misli potem ja, zamori.
Jaz sem mislil bolj to, da se ti porodi nek problem in ga rešiš, bolj znanstveni problemi, ne toliko neko bluzenje.

kuall je 21. jun 2020 ob 16:11 izjavil:

Hehe, če razumeš pod premišljevanje zaskrbljene misli potem ja, zamori.
Jaz sem mislil bolj to, da se ti porodi nek problem in ga rešiš, bolj znanstveni problemi, ne toliko neko bluzenje.

Problem je še vedno problem. Osreči te samo rešitev na koncu, vmes pa zamori.

Zato pa ne smeš puščat stvari nedokončanih ampak moraš enoto zaključit, naj bo še tako majhna, da te osreči občutek, da si nekaj naredil.

Vazelin je 21. jun 2020 ob 13:41 izjavil:

https://www.scientificamerican.com/arti...

Intigentni ljudje so bolj uspešni, imajo več denarja in manj moznosti za kakšne neprijetne dogodke kot je npr. bankrot. Naj bi celo živeli dlje časa.

A vse skupaj ima tudi temno plat. Zelo so nagnjeni k raznim psihičnim motnjam kot je depresija, obsesivno kompulzivna motnja, bipolarna motnja, socialna distanca in podobno.

Po raziskavi med Mensa člani naj bi bila stopnja tesnobe kar med 20% njih, za razliko od 10% ostale populacije. Kar slabih 27% jih je bilo diagnosticirano z razpoloženjskimi težavami (depresija...).

Na eni strani torej visok IQ prinese nekatere prednosti in tudi slabosti kot je opazno večja nagnjenost k hujšim psihičnim problemom.

Popolnoma podpiram razmišljanje Vazelina. In sem prepričan, da je tako, kot je napisal (linkov sicer ne uporabljam, izhajam iz opazovanja).

Kolega magister (lastna filma) je tik na tem, da gre pri 45-ih v Polje, ali pa da pol (ali eno leto) poskuša v kvalitetni psihoterapiji razčistiti stvari, ki mu ne odgovarjajo.
Njegovo slabo psihično stanje je posledica njegovega odnosa do življenja, do "uspeha", pa še kaj bi se zagotovo našlo kot vzrok njegovih težav.

Omenil sem le en primer, ampak ta primer lepo pokaže resničnost Vazelinovih predvidevanj.

Manj pametni, predvsem pa "neumni", imajo bistveno manj psihičnih problemov!

20 let nazaj sem imel možnost opazovati ljudi po zaključku psihiatričnega zdravljenja.

Rečeno malce pretirano: v najboljši koži so bili tisti, ki jim je po 6-mesečni hospitalizaciji tekla slina iz kotičkov ust. Polni tablet, vendar dokaj stabilni. Skromni, nezahtevni. Veseli vsake malenkosti...
Ti so bili praktično brez dilem, brez vprašanj, brez frustracij.

Pametni pa vrtajo in vrtajo. Pretežno vrtajo v SVOJE lastne možgane: zakaj nisem uspešen, zakaj nisem spoštovan, zakaj me ne upoštevajo, čeprav sem nadpovprečen.
Objektivnih okoliščin njihovega "neuspeha" ne sprejemajo, ker so si sami postavili kriterije, kaj je uspeh. Ponavadi si postavijo zelo visoke kriterije.

Na glavno vprašanje bom odgovoril v svojem imenu in na svoj način:

1. Taki so za večino ljudi - daleč preveč pametni.
2. Takih se, kot so, drugi, manj pametni, pogosto pa hierarhično višje - bojijo. Ker čutijo, da jim ne sežejo niti do gležnjev. Velja predvsem za Slovenijo...

"Zunaj" je baje vseeno malo drugače.

Blagor ubogim na duhu, njih je božje kraljestvo.

Včasih je bilo ljudi ki so bili zelo uspešni veliko manj!

Živeli smo v vaseh, majhnim mestih, večina je bila srečna če obstaja in ima službo. Danes služba ni dovolj, Charles Murray je imel prav, včasih si bil eden of the good guys če si preživljal družino in imel službo, danes si z slabo službo tisti ki se mu smejijo!

Danes določeni ljudje po denarju,IQ,sposobnosti in uspehu prekašajo najmanj sposobne do te vrednoti da delujejo druga vrsta bitij.

In to se vse bolj veča! Ko pride robotska revolucija bomo večina na UTD, brez možnosti napredka v življenju, gledali tiste, ki so iq120(univerza plus) in živijo lajf produktivnosti in napredka..

To povzroča tesnobo in depresijo!

Dober intervju na to temo sploh na začetku..

Ne razumem, kaj je problem, če samo sposobnim delavcem zvišaš plačo. Naj ostali nesposobni ali leni vedo, da bodo tudi oni dobili povišnico, če bodo tako učinkoviti, ali pa adijo!
V naši firmi je že tako.

Po navadi, ljudem z visokim IQ ni problem debatirat z doktorjem znanosti ali čistilko, vaško gostilničarko,... gre bolj zato, da imajo poleg visokega IQ-ja tudi ogromen EGO in ta jim škodi, saj jih dela asocialne, s tem se pa povečajo možnosti za depresije in druge duševne motnje, zelo inteligentni ljudje tipa Enstein pa so tako ali tako, na robu še normalnega.

Težko je celo življenje podcenjevat vse okoli sebe, ker določenih stvari ne zastopijo, zato je o tem najbolje sploh ne razmišljat, vključiš se v pogovor in ga po koncu pozabiš, se te ne prime.

kuall - Za tak način nagrajevanja, mora imeti vodja visok IQ, kar je pa sila redko. Večina se sploh ne spozna na tisto, kar mu podrejeni delajo, kaj šele, da bi ločil dobre od slabih.

Vazelin je 21. jun 2020 ob 13:41 izjavil:

Na eni strani torej visok IQ prinese nekatere prednosti in tudi slabosti kot je opazno večja nagnjenost k hujšim psihičnim problemom.

Ampak ni stvar izbire. Dobis kar dobis. Na sreco ni vsak brihten prihocno problematicen in na zalost ni vsak psihicno problematicen brihten.

Me pa pri studiji nekaj moti, ce sem prav povzel clanek. Tole:

Ruth Karpinski and her colleagues emailed a survey with questions about psychological and physiological disorders to members of Mensa.

Zame so tile clani mensa klubov problematicen del brihtnih, ker prepogosto svoje brihtnosti ne morejo izrazit v praksi in prestiz brihtnosti vlecejo skozi te titule. Obcutek, da si nad vsemi, v praksi pa pogosto nekje v sivini povprecja verjetno nosi svoj davek.

Ljudi z mensa IQ je dosti vec, kot pa jih je v tem klubu. Moje mnenje je, da ce si dovolj pameten se uspes izogniti tem egotripom, ce ni za tem jasnega cilja, recimo, da gres v politiko in ti potrjena brihtnost prinese kaksen glas.

Tipicen problem tega foruma (in sploh danasnjega casa) je, da se vecina pocuti nadpovprecno inteligentnih. Kot taki si nalagajo vse visje cilje in naloge, posledicno imajo vse vec moznosti za neuspeh oz neizpolnitev zadanih ciljev. V gonji po izpolnitvi previsokih ciljev jim lahko zmanjka casa za ostale zivljenske potrebe, kot so fizicna aktivnost in druzenje s somisljeniki, kar je poleg ostalih kemicnih predpogojev lahko glavni sprozilec lazjih dusevnih motenj.

Smurf je 22. jun 2020 ob 08:41 izjavil:

TheBlueOne je 22. jun 2020 ob 07:34 izjavil:

Zame so tile clani mensa klubov problematicen del brihtnih, ker prepogosto svoje brihtnosti ne morejo izrazit v praksi in prestiz brihtnosti vlecejo skozi te titule. Obcutek, da si nad vsemi, v praksi pa pogosto nekje v sivini povprecja verjetno nosi svoj davek.

A si zihr? Jaz bi rekel, da vecinoma ljudi v Mensi sploh ne razlaga okoli, da so vclanjeni. Imam bolj obcutek, da ljudem dela domislija pa si mislijo svoje o teh "genialcih". V praksi pa gre cisto za normalne ljudje. Da prides notri ne rabis biti super genialen. Za primerjavo Zoisovi stipendisti imajo zgolj malenkost bolj ohlapno pravilo (mensa zgornjih 2%, Zois je nekje zgornjih 3%)

Zakaj bi potem zahajal tja? To vseeno kuri cas, to kar se smatra za uspesnost je pravilo posebej lacno po casu.

In ja, gre v praksi vecinoma za obicajne ljudi, kar smatram kot argument za mojo tezo. Ker tisti, ki svoj visok IQ uspesno koristijo, praviloma niso opisani kot obicajni in skoraj nikoli nimajo casa niti za kavo s priajtelji, kaj sele se testirat, hodit na neka srecanja z neznanci itn.

Smurf je 22. jun 2020 ob 08:41 izjavil:

solatko je 21. jun 2020 ob 22:31 izjavil:

gre bolj zato, da imajo poleg visokega IQ-ja tudi ogromen EGO in ta jim škodi, saj jih dela asocialne, s tem se pa povečajo možnosti za depresije in druge duševne motnje, zelo inteligentni ljudje tipa Enstein pa so tako ali tako, na robu še normalnega.

Pomoje poznam kar nekaj brihtnih ljudi in bi rekel, da je ravno obratno. Brihtni ljudje se skoraj praviloma podcenjujejo (o tem je kar nekaj studij) in se nocejo hvaliti naokoli.

seveda je ravno obratno. ampak to bebčkom ni jasno.

imajo pa seveda 'navadni' ljudje večje probleme kot visoko inteligentni, ker si s svojo neumnostjo kvarijo vsakdanje življenje in si ga grenijo. to da so srečni je samo farsa ki se skriva za bolečo favšijo in hinavščino, sploh v sloveniji.

da ima 'navaden' folk rožnato življenje je samo propaganda komunistov, ki so povzdigovali bebčke in teptali sposobne.

TheBlueOne je 22. jun 2020 ob 08:59 izjavil:

Smurf je 22. jun 2020 ob 08:41 izjavil:

Pomoje poznam kar nekaj brihtnih ljudi in bi rekel, da je ravno obratno. Brihtni ljudje se skoraj praviloma podcenjujejo (o tem je kar nekaj studij) in se nocejo hvaliti naokoli.

To je vse lahko res, ampak imas pa sigurno dosti inteligentnih ljudi, katerih IQ ne zanima in enostavno razturajo svoje podrocje.

Nikakor pa ne kupim, da se nocejo hvalit. To je verjetno bolj njihova sramezljivost, ker zakaj bi potem iskal potrditev v nekih testih in se vpisovati v klube? Testiras se lahko tudi anonimno.

Odvisno od osebe. Ce se zavedas, da zivljenje ni samo IQ, da je (zelo) pomembnih se ogromno drugih vescisn in da cenis samega sebe in imas pri sebi stvari urejene, ne bos nikomur naprej metal, kok imas visok IQ in kok si pameten.

Ce pa ti ne gre in bi se rad dokazoval, potem pa seveda marsikdo rad igra na karto, "poglej me kok sm pameten".

Če si zares genialen posameznik, se razum sicer zaveda svoje nadpovprečnosti, čustveno pa se podcenjuješ in imaš občutek, da nisi nikoli dovolj dober. Morda je ta občutek tudi dober zagon za nadaljnje odkrivanje novega znanja.

Pri idiotih je ravno obratno: nekako že vedo, da niso najbolj brihtni, tudi družba jim to skozi ves šolski sistem dokazuje, čustveno pa se počutijo superiorne oz. je to tudi njihov obrambni in kompenzacijski mehanizem, ker jim manjka sposobnosti.

TheBlueOne je 22. jun 2020 ob 08:59 izjavil:

Nikakor pa ne kupim, da se nocejo hvalit. To je verjetno bolj njihova sramezljivost,

Inteligentni ljudje se praviloma zavedajo, česa vse ne vedo. Zato se ne upajo hvalit, ker vedo, da obstajajo ljudje, ki o nekem področju vedo več od njih. Ljudi, ki se hvalijo, vedno jemljem z zdravo mero skepse.

TheBlueOne je 22. jun 2020 ob 08:52 izjavil:

Smurf je 22. jun 2020 ob 08:41 izjavil:

TheBlueOne je 22. jun 2020 ob 07:34 izjavil:

Zame so tile clani mensa klubov problematicen del brihtnih, ker prepogosto svoje brihtnosti ne morejo izrazit v praksi in prestiz brihtnosti vlecejo skozi te titule. Obcutek, da si nad vsemi, v praksi pa pogosto nekje v sivini povprecja verjetno nosi svoj davek.

A si zihr? Jaz bi rekel, da vecinoma ljudi v Mensi sploh ne razlaga okoli, da so vclanjeni. Imam bolj obcutek, da ljudem dela domislija pa si mislijo svoje o teh "genialcih". V praksi pa gre cisto za normalne ljudje. Da prides notri ne rabis biti super genialen. Za primerjavo Zoisovi stipendisti imajo zgolj malenkost bolj ohlapno pravilo (mensa zgornjih 2%, Zois je nekje zgornjih 3%)

Zakaj bi potem zahajal tja? To vseeno kuri cas, to kar se smatra za uspesnost je pravilo posebej lacno po casu.

In ja, gre v praksi vecinoma za obicajne ljudi, kar smatram kot argument za mojo tezo. Ker tisti, ki svoj visok IQ uspesno koristijo, praviloma niso opisani kot obicajni in skoraj nikoli nimajo casa niti za kavo s priajtelji, kaj sele se testirat, hodit na neka srecanja z neznanci itn.

Zato da se lahko družiš z ljudmi na svojem nivoju in debatiraš o čem pametnejšem, kot da po forumih bereš ljudi, ki udrihajo čez 'brihtne' in delajo neke zaključke brez osnove.

In ja, se zavedam ironije svojega posta.

TheBlueOne je 22. jun 2020 ob 08:59 izjavil:

To je vse lahko res, ampak imas pa sigurno dosti inteligentnih ljudi, katerih IQ ne zanima in enostavno razturajo svoje podrocje.

Ali misliš, da je morda možno, da se glede IQ-ja bolj sekirajo ljudje bližje povprečja kot Mensani?