» »

Srečno življenje...

Srečno življenje...

«
1
2 3
...
5

guest #44 ::

(ni emo izpad, zgolj misel dneva)

Oseba, ki jo poznam ima (relativno) izredno srečno in lepo življenje (vsaj do sedaj).

Omembe vrednih travmatičnih dogodkov praktično ni imela.

Je relativno dobrega zdravja.

Doma je relativno vse v redu.

Prijatle ima solidne.

Ima partnerja, ki ji ne greni življenje.

Denarja ne manjka.

Za prejšnjega se praktično ne rabi trudit.

Časa ima veliko.

Smeji se vsakemu privitimizmu.

Je še neizmerno naivna.

...
---------------------------------------------


Jaz pa sem precej drugačen. Imam pestro količino travm tako psihičnih kot fizičnih. Doma ni vredu, denarja še ni, prjatli so kar so...

Nevem no, mam občutek da nekatere osebe so "destined" za tragičnost (bolj ali manj) oz. gre za isti fenomen začaranega kroga, kot reveži ki težko ubežijo revščini.
Ne vrjamem, da lahko svojo srečo popolnoma sam kuješ. Mislim, da je tu odvisnost od zunanjih faktorjev precej velika.

Nekatere osebe uspejo živeti v svojem "child" bubble do konca svojih dni z malo travm.


Pa da ne boste mislili, da sem kakorkoli nevoščljiv. Zavisten mogoče malce, predvsem ker bi rad slednje tudi jaz doživel.

Moj p/p ratio je očitno zelo slabo štartal, kar ne pomeni, da sem vrgu puško v koruzo.


PS...to je čist moje anekdotno opažanje, inteligentnejši ljudje imajo precej večje nihanje v življenju kot manj inteligentni.(?)

jype ::

Jsm začel zelo slabo, zdej mi gre pa tolk dobr, da ne zamenjam več.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

IceIceBaby ::

Jaz sem imel eno kar precej travmatično izkušnjo, pa mi gre danes čisto OK. Po drugi strani je res, da mi nikoli ni šlo slabo, tudi takrat, ko ni bilo vse idealno.

Če nisem imel časa, sem si ga vzel. Če nisem imel denarja sem ga zaslužil. Družil sem se vedno z ljudmi, ki so bili pravi prijatelji. Oz, s tistimi, ki to niso se ne družim več. IQ imam baje 147, tako, da neumen baje tudi nisem.

Res je, da ne začnemo vsi na isti točki. Ampak vsaj v Sloveniji imamo praktično vsi možnosti, da si ustvarimo življenje po svoji meri.

guest #44 ::

Marsikaj se da postorit, ne zanikam. But some damages persist.

Tokrat bi kar vprašal. Ali so inteligentnejši ljudje podvrženi večjim nihanjem v življenju?

jype ::

Jasno, ampak tudi nihanje je stvar odločitve in če si dovolj inteligenten (in pri tem mislim predvsem na to, da razumeš tudi in predvsem samega sebe) komot nihaš samo na gor, na dol pa ne.

IceIceBaby ::

O kakšnih nihanjih sploh govorimo? Materialnih, emocionalnih...?

Overall je življenje itak polno nihanj. IQ pri tem nima veze. Zelo redko gre komu vse življenje samo dobro. Vprašanje je, kako dobro se uspeš prilagoditi. When life gives you lemons...

guest #44 ::

Naraščajoči trend torej.

Kaj pa bi vi opredelili kot največji faktor, ki vpliva na spremembo trenda?

My guess: Denar + Sprememba miselnosti

Brez finančnih zmogljivosti je izredno težko narediti miselni korak. IMO

IceIceBaby je izjavil:

O kakšnih nihanjih sploh govorimo? Materialnih, emocionalnih...?

Overall je življenje itak polno nihanj. IQ pri tem nima veze. Zelo redko gre komu vse življenje samo dobro. Vprašanje je, kako dobro se uspeš prilagoditi. When life gives you lemons...


O p/p faktorju i guess, ali drugače rečeno ja: razpoloženje, materialno premoženje, ljubezen ...



Oseba, ki jo omenjam, ni nujno uber happy, vendar ima nek konstanten pozitiven tok.

Zgodovina sprememb…

IceIceBaby ::

Denar je itak pomemben, ampak samo do neke mere in obvezno v kombinaciji s pravilno miselnostjo.

Tukaj imam v mislih en pojav, ki ga že dolgo opažam pri ljudeh. Ko jih vprašaš kaj bi naredili, če zadenejo na lotu jih veliko reče, da bi šli na potovanje okoli sveta. Večina jih ima za takšno potovanje že zdaj dovolj denarja in za večino je najdaljša tura Vrsar ali Cres.

Hočem povedat, da je denar oz. navidezno pomanjkanje denarja pogosto izgovor. V resnici je ljudi strah delati nekaj po svoje, če to ni znotraj družbenih norm.

O p/p faktorju i guess, ali drugače rečeno ja: razpoloženje, materialno premoženje, ljubezen ...


Odvisno kolk te paini bolijo in kolk te pleasurji osrečujejo. Če pri sebi resetiraš skalo si lahko zelo srečen, tudi, če imaš po splošno sprejetih standardih zelo nesrečno življenje.

Gwanaroth ::

Samo tole bi dodal:

Lights often keep secret hypnosis..

jype ::

jverne> Brez finančnih zmogljivosti je izredno težko narediti miselni korak. IMO

IMHO pa to nima nobene zveze. Ko se sprijazniš s preprostim dejstvom, da nič ni večno in da si ničesar v resnici ne lastiš, ti zelo težko karkoli pride do živega (emocionalno gledano).

Ljudje so tisočletja zdržali na robu preživetja, zdaj v civilizaciji imamo pa nenadoma eksistencialne probleme. Ne, nimamo jih - sami jih ustvarimo v lastnih glavah.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

donfilipo ::

No to drži.

Sam sem kar precej občutljiv in paranoičen in se mučim celo življenje v borbi proti pravim agresivcem. Resnejšim in neresnim. Zamišljenimi in realnimi.

Ko enkrat zabredeš v slabo družbo težkih primitivcev, je ZELO težko iz nje pobegniti. In zelo težko je najti koga, ki je normalen, inteligenten in te pripravljen nekako sprejet za znanca, prijatelja.

Dolgoletni načini življenja, pustijo 'neizbrisne' in zelo močne pečate. Za nekatere smrtonosne. 5 let greš prostovoljno v 'samico', da bi nehal pit in podobne grehe, prideš po zrak in že te kličejo 'majmuni' ob 2 ponoči: 'pejmo lumpat ti boš vozil, ker si trezen':)) In podobne v jedru veliko bolj krvave namere!

Treba je samo narediti klik kot da jih ni in v skrajni sili se morda celo da poklicati policijo ali gasilce:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Zgodovina sprememb…

Dr_M ::

Jest pravim tako; Ne more bit samo slabo in ne more bit samo dobro v zivljenju. Vsakega nekaj, da se imas cesa veselit in da te obcasno nekaj postavi na realna tla.

jype ::

Jsm tkole nekak reku majmunom, ko so mi ponujal droge.

Pa so me pretepali, dokler niso naleteli na omejitev vpisa.

Ramon dekers ::

Sem bil zadnjič na nekem romanju (bila je zelo poceni varianta, pa imel sem čas), ne morem ubežati misli kako so nekateri ljudje lahko srečni ko jim "pastir" razlaga o čudežih, naukih, hkrati pa ne uporabljajo kančka razuma.
Smo hodili po tistih 12 postajah, gledamo slikce, in 9 se pojavi jezus s trnavo krono, na 10 je obsojen, na 11 križan na 12 pa vstane od mrtvih. Ker sem pozorno gledal slike mi ni bilo jasno zakaj so mu pred obsodbo rimljanov dodali krono, seveda sem malo povprašal romarje pa nihče ni vedel nič:). Sem še malo potem "vrtal" in spraševal če je Jezus človek ali Bog ali pa samo polbog, kako lahko verujejo v troedinega Boga, ker če je troedini ali ni potem to politeizem...Neverjetno kakšni odgovori. Potem sem utihnil, ker sem opazil, da tako pač je:)

Sreča je res relativna, rajši sem nesrečen z razumom kot butast in naiven.

tpleko ::

pomanjkanje občutka sreče, slabo razpoloženje itd ni problem dokler: 1. imaš upanje, da bo bolje oz. gojiš neke sanje in 2. dokler imaš v spominu, kako dobro je lahko življenje. ko to dvoje izgubiš izgubiš tudi voljo do življenja. tisti, ki ni nikoli izkusil prave sreče, ne more imeti spominov na srečo in je tukaj zelo prikrajšan. zato je pomembno, da imajo otroci čimbolj srečno otroštvo, da si naberejo spomine za kasnejše življenje, ko bodo obdobja, ko ne bodo srečni. tisti, ki mu je prevečkrat spodletelo, izgubi tudi upanje. zato je treba stvari, katerih se človek loti, tudi dokončati.

tpleko ::

guest #44 je izjavil:


PS...to je čist moje anekdotno opažanje, inteligentnejši ljudje imajo precej večje nihanje v življenju kot manj inteligentni.(?)


če si inteligenten si zastavljaš težje probleme in jasno, da ne moreš biti res srečen, dokler jih ne rešiš.

če si je tista ženska zadala cilj, da bo imela v življenju otroke, moža, hišo, avto in denar, in je to že dosegla, potem lahko rečemo, da zdaj uživa v svojih dosežkih. ampak ti cilji so zame naprimer precej primitivni, hočem biti drugačen :). pa saj to je v genih človeštva, da morajo obstajati posamezniki, ki hočejo biti drugačni. ko boš ugotovil kaj so tvoji cilji in jih boš dosegel, potem boš lahko tako srečen kot tista ženska, ker si boš lahko vsak dan ogledoval svoje dosežke, kar ti bo dajalo srečo. :)

tpleko ::

sicer pa je sreča, tako kot vse drugo, enostavno stvar navade. kakor so te doma navadili. če so te naučili da je treba biti z vsem nezadovoljen boš tako tudi presotanek življenja - zagranjen človek. tista ženska pa je najbrž imela kul fotra in mat ki sta optimistično gledala na življenje in ji nista vcepila nekih kompleksov, kako je življenje križev pot in da je greh uživat. navade ljudje, navade!!!

npr moj fotr je precej tak, velikokrat nezadovoljen s stvarmi brez razloga. njegova sestra je podobna, enkrat je napisala: življenje je dolina solz. lol. to sta najbrž oba dobila od svoje matere, ne vem kaj je delala z njima, vem pa, da je bila zamorjena.
moja mama pa precej drugačna (hvala bogu), bolj optimistična. tako da se je pri meni nekako nevtraliziralo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tpleko ()

Wox ::

Sreča je itak overrated. V resnici je ni. Je pa med rajo popularno biti po vsej sili srečen. Oziroma dajati tak vtis. Meni grejo taki pacienti precej na smeh.

Live and let live I say.:)
Commodore 64

darkolord ::

če si inteligenten si zastavljaš težje probleme in jasno, da ne moreš biti res srečen, dokler jih ne rešiš.
Ah ni res, že samo reševanje teh problemov zadostuje - rešitev je samo pika na i.

blackbfm ::

Res srečni so pomoje tisti ki imajo "sesuto" kemično ravnovesje v možganih, v kontra smer kot folk z depresijo. Recimo da se jim prekomerno sprošča dopamin, za vsako malenkost..in dejansko potem več stvari naredijo, ker jim skoraj vse česar se lotijo prinaša zadovoljstvo.

Depresivcem in povprečnim gre pa vse na k.., sploh ko se kaj zatakne zgubiš živce:P

darkolord ::

To so ekstremi - tisti "povprečni" si lahko to vse sami zelo lepo regulirajo.

korenje3 ::

jverne, a te je depresija udarla?
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W

Utk ::

korenje3 je izjavil:

jverne, a te je depresija udarla?

To je jasno že iz njegovih prejšnjih tem.

Marsikdo je iz velikega dreka, getov in koncentracijskih taborišč, postal slaven in bogat, oz. karkoli je že hotel, ampak dvomim, da z jamranjem po forumih.

marvin42 ::

jverne: skoraj v vsaki temi safr furaš. Povem ti, da lahko ta trenutek dobiš milion eurov, pa ne boš zaradi tega nič bolj srečen.
Mostly Harmless

kalko ::

IMO imamo racionalisti večja nihanja v doživljanju občutka sreče, ker vidimo stvari takšne kot so in ne takšne, kot bi radi videli, da so. Ne idealiziramo in ne delamo projekcij.

Je pa še ena stvar. Mediji in množična kultura, ki na vsakem koraku vsiljuje ideale sreče. Tudi če ne gledaš TV in ne bereš trapastih revij, je temu težko ubežati. Množična kultura te neprestano želi prepričati "samo še to naredi, pa boš srečen". Kar je seveda laž, ampak ogromno ljudi vsakič znova nasede. Če se ne podrediš temu diktatu, si marginalec, v tem primeru pa a) ali si osebnostno močen, furaš naprej svojo filozofijo in se družiš z enako mislečimi, ali b) postaneš marginalec, ki ga nihče ne razume in objokuješ svojo usodo. Meja med a) in b) ni natančno zarisana in seveda je možno tudi prehajanje iz ene na drugo stran.

para! ::

Množična kultura te neprestano želi prepričati "samo še to naredi, pa boš srečen"

V kaj te je nazadnje uspela prepričat ta množična kultura?
Death before dishonor!

St235 ::

marvin42 je izjavil:

jverne: skoraj v vsaki temi safr furaš. Povem ti, da lahko ta trenutek dobiš milion eurov, pa ne boš zaradi tega nič bolj srečen.


Ugotavljam, da je to posebna vrsta ljudi, ki morajo skos bit nesrečni, da lahko sploh normalno živijo. Če ne jamrajo in niso najbolj bogi niso zdravi. Človek bi lahko rekel, da je parvzaprav njihova nesreča pogoj, da sploh lahko razmišljajo o serči.

klemenSLO ::

Zanimivo vprašanje.

Kle je pomoje precej faktorjev, ki vplivajo na predstavo o tem, kaj je za nekoga sreča. In tudi kdaj - v katerem žilvljenskem obdobju.
Ko si mlado (recmo do 15 let) je važno da se podiš zunaj /igraš s prijatelji, ko si v srednji in na faxu je važno da žuraš, pol je važno da počas službo dobiš.... že prej je važno da žensk ne manjka.... pol pridejo otroc....

PIP....... ali pa ne.

Nekdo je lahko zadovoln da bere knjige in živi v njemu lastnem svetu brez nekega druženja in ga vsi čudno gledajo. On je pa zadovoln.

Na splošno bi rekel da je človek socialno bitje in rabi druženje. Torej rabi prijatelje in rabi partnerja. Rabi tudi toliko dnara da preživi.
Ostalo so detajli.
Life is not measured in minutes, but in MOMENTS...

TheRiddle ::

Jaz če sem slabe volje se za šporget spravim, pa me hitro mine ker pač nimam časa se smiliti sam sebi in jokati kako hudo je na tem svetu. Tisto negativno energijo pretvorim v nekaj produktivnega kot je improvizacija poskušanja kombinacij živil ki bi lahko sodila skupaj. Biti moram pazljiv in natančen, kar ppozroči da avtomatsko za ta čas pozabim na težave ki kasneje niso videti več tako grozne kot so bile prej :)
zakaj bi poenostavil, če lahko zakompliciram :D

Limit-sky ::

Ko pri koncu življenja gledaš nazaj in primerjaš svoj life z vožnjo avta, moraš imeti v mislih le eno: "U, what a ride!" Če je pa življenje postlano z rožicami, je pa tako kot bi se cel dan vozil po avtocesti.
My name is mufti. Jype mufti.
And I am extremist.

WarpedGone ::

Srečno življenje je odvisno le in samo od enega faktorja: nivo serotonina in "sreča", da občutljivost nanj ne pada.
Vse kar delamo in se dogaja okrog nas je le orodje za odpiranje ventila sproščanja tega hormona.
Recepti, ki odpirajo ta ventil pri različnih ljudeh so v splošenm podobni, a v detajlih različnih. Žal tudi časovno.
Zbogom in hvala za vse ribe

JanBrezov ::

Morda en razmislek glede sreče. Mislim, da imamo slovenci en hud problem, ki se skriva v samem jeziku.

Pod besedo "sreča" se glede na druge jezike skrivata dva zelo različna pomena in sicer sreča(luck) in sreča(happiness). Moja teorija je, da slovenci pod to besedo večinoma vidimo prvi pomen, zato toliko bedarij okrog usode. Srečo(luck) imaš ali pa ne, to je usoda in verjamem, da se je direktno ne da spreminjati. Na srečo(happiness) pa lahko vplivaš sam oz. si jo lahko sam narediš. Problem je, da prenekateri starši/starejši/vrstniki še vedno prodajajo prvi pomen (nima smisla; ne bo ti uspelo; ne trudi se; tak pač je), sam se bil deležen vsaj ene take debate s strani "starejšega vrstnika".

Ko se nekdo odloči (običajno bolj inteligentni), da bo šel gradit svojo srečo(happiness), mu lahko to uspeva ali pa ne, zato nihanja. Vedet je treba tudi, da ti ne mora ratat iz prve in bo seveda z začetka zgledalo, da si na slabšem. Rešitev je, da ne obupaš in da se iz neuspeha kaj naučiš.

Glavna poanta tega je, da če hočeš biti srečen(happy), si lahko to tudi narediš. Seveda sreča(luck) vpiva in enim je lahko, ni pa to nujen pogoj za srečo(happiness).

Zgodovina sprememb…

klemenSLO ::

Limit-sky je izjavil:

Ko pri koncu življenja gledaš nazaj in primerjaš svoj life z vožnjo avta, moraš imeti v mislih le eno: "U, what a ride!" Če je pa življenje postlano z rožicami, je pa tako kot bi se cel dan vozil po avtocesti.

He: what a ride: prebral sem vse knjige od cankarja in si 7 let uspešno dopisoval z ljubeznijo mojega življenja :)
Life is not measured in minutes, but in MOMENTS...

Ramon dekers ::

kalko je izjavil:

IMO imamo racionalisti večja nihanja v doživljanju občutka sreče, ker vidimo stvari takšne kot so in ne takšne, kot bi radi videli, da so. Ne idealiziramo in ne delamo projekcij.

Je pa še ena stvar. Mediji in množična kultura, ki na vsakem koraku vsiljuje ideale sreče. Tudi če ne gledaš TV in ne bereš trapastih revij, je temu težko ubežati. Množična kultura te neprestano želi prepričati "samo še to naredi, pa boš srečen". Kar je seveda laž, ampak ogromno ljudi vsakič znova nasede. Če se ne podrediš temu diktatu, si marginalec, v tem primeru pa a) ali si osebnostno močen, furaš naprej svojo filozofijo in se družiš z enako mislečimi, ali b) postaneš marginalec, ki ga nihče ne razume in objokuješ svojo usodo. Meja med a) in b) ni natančno zarisana in seveda je možno tudi prehajanje iz ene na drugo stran.



Uf se strinjam ampak ti bi moral na kakšno romanje...Ko vidiš 40.000 ljudi kako posluša župnika, glasbo. Neverjetno kot da so hipnotizirani. Verjamem da imajo ljudje probleme resne probleme, ampak zato obstajajo dobri psihoterapvte, ne pa osebe ki mi govorijo o čudežih ali prodajajo naprave za rastrupljanje.
Meja med a in b je določena, vsaj z mojega gledišča. Zakaj? Zato, ker sam želim stvari videti in ustvariti predstavo o določenih pojmih. Sam moram stvari razumeti.

Ko si mlado (recmo do 15 let) je važno da se podiš zunaj /igraš s prijatelji, ko si v srednji in na faxu je važno da žuraš, pol je važno da počas službo dobiš.... že prej je važno da žensk ne manjka.... pol pridejo otroc....


Uf zadel si.

Nekdo je lahko zadovoln da bere knjige in živi v njemu lastnem svetu brez nekega druženja in ga vsi čudno gledajo. On je pa zadovoln.

Na splošno bi rekel da je človek socialno bitje in rabi druženje. Torej rabi prijatelje in rabi partnerja. Rabi tudi toliko dnara da preživi.
Ostalo so detajli.


Ja (povprečen) človek, mediokrat, kdor pa ne hodi po teh smernicah je bodisi izobčenec ali pa pastir. Torej več kot ostali.

Zgodovina sprememb…

jype ::

WarpedOne> Srečno življenje je odvisno le in samo od enega faktorja: nivo serotonina in "sreča", da občutljivost nanj ne pada.

To drži, žal pa večina ljudi ne razume, da nivo uravnavajo možgani in da zavestno na to lahko bistveno vplivamo.

klemenSLO> He: what a ride: prebral sem vse knjige od cankarja in si 7 let uspešno dopisoval z ljubeznijo mojega življenja :)

Ne bi sicer zamenjal s tabo, a se mi ne zdi nič narobe, čeprav ni v skladu z modernimi sistemi vrednot.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Oberyn ::

jype je izjavil:

To drži, žal pa večina ljudi ne razume, da nivo uravnavajo možgani in da zavestno na to lahko bistveno vplivamo.

Aha. It's called mescaline.

mn ::

klemenSLO je izjavil:

Na splošno bi rekel da je človek socialno bitje in rabi druženje. Torej rabi prijatelje in rabi partnerja. Rabi tudi toliko dnara da preživi.
Ostalo so detajli.


Lepše ne bi znal povedat. Za večino ljudi sem prepričan da tole drži. Vse ostalo se potem že reši.

Glavna poanta tega je, da če hočeš biti srečen(happy), si lahko to tudi narediš. Seveda sreča(luck) vpiva in enim je lahko, ni pa to nujen pogoj za srečo(happiness).


V to pa vseeno nisem prepričan. Včasih ne glede na to kako se trudiš enostavno ne gre. Žal. Ampak lahko si pa prepričan, da brez da se potrudiš ne bo nič. Zna pa biti zajebano ...

Vendar pa če se trudiš leta in leta pa si sreče ne znaš ustvariti - postane stvar vedno težja. Postaneš utrujen, vedno težje se je vleči naprej, ...

Bananovec ::

Srečen si toliko, kolikor se narediš srečnega. Če nisi, je krivda tvoja bodisi zaradi sebe, bodisi spet zaradi sebe, ker drugim dovoliš, da te naredijo nesrečnega.
Ti pa na to splošno emo nebulozo odgovorim tako, da bi sam lahko bil najsrečnejši človek pa sem se odločil, da izberem temno stran, kjer preži name Darth Vader in mi tala kukije (tudi tiste z zelenjem not)
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple

DKirbi ::

Jaz mislim, da ljudje ki smo morda podvrženi nekoliko večjem odmerku razmišljanja o vsakodnevnem življenju oziroma, ki dajemo temu več pozornosti kot pa samo "Go with the flow", smo vsi takšni ki se spotikamo ob tole ime tematike. Takšni ki veliko več razmišljamo in se mogoče tud veliko več sekiramo, sprejemamo veliko več drugih rešitev in odločitev. Kar pa nas tud pripelje k paradoksu odločitev, ki pa govori da smo zaradi prevelikega števila teh vedno na koncu manj srečni. Pomoje je sreča odvisna od vsakega človeka, nekateri razmišljajo o vsem in hočejo da imajo v življenju vse perfektno, nekateri pa hočejo samo živeti in ne zadovoljujejo samega sebe pri vsaki prvini dokončno.

Nikoli ne bo nobeden človek na tem svetu popolnoma zadovoljen z vsem. Vedno se bo pojavilo nekaj kar bo manjkalo ampak bo zaradi ostalih stvari, ki bodo lepše potisnil tisto stvar v ozadje.

In my opinion: Kako do srečnega življenja? Bodi skromen in zadovoljen s tistim kar imaš in kar dobiš, ampak vseeno imej visoke ambicije in delaj trdo za tisto kar si veliko bolj želiš.

PacificBlue ::

Sreča ne pomeni odstotnost problemov in tegob ampak sposobnost, da jih znaš reševati.
Do tega prideš z izkusnjami in preizkusnjami..in traja leta, morda celo desetletje, da se najdes v tistem, kar ti daje zadovoljstvo in razumevanje. Nič ni lahko na tem svetu, niti ni misljeno verjetno, da bi bilo lahko..
Delo zelo pomaga..je verjetno najboljsa terapija na tem svetu.

alexa-lol ::

seu_ ::

Precej je tudi v vzgoji - že od nekdaj se sprašujem, zakaj so nekateri lahko tako srečni in sproščeni, znajo se ceniti, si upajo, spet drugi ostali pa polni nekih kompleksov (za katere mogoče na prvi pogled sploh ni najti vzroka) in posledično gre dosti zadev narobe in ne, kot bi si želeli.

Bom kar citirala, ker ni zraslo na mojem zelniku:

"Mislim, da je vse skupaj precej povezano - tisti, ki so po naravi bolj flegma in so zrasli v okolju, ki jim je dopuščalo več osebne svobode in sproščenosti, so razvili drugačen odnos do sebe (boljša samopodoba, bolj zaupajo v svoje sposobnosti, bolj se cenijo,...) in posledično znajo tudi bolje ločiti svoje želje in potrebe od pričakovanj okolice. Biti tisto, kar si, je verjetno lažje, kot pa se ves čas pretvarjati in prilagajati. Vejo, kaj jih osrečuje, izpolnjuje, dovolijo si čutiti, in ker se dovolj cenijo in se imajo radi, vejo, da si zaslužijo biti ljubljeni in srečni. In vse skupaj je njihov smisel.
Tisti, ki se nismo naučili imeti radi sebe, ki nismo razvili dobre samopodobe, se niti ne počutimo vredni česarkoli pozitivnega. Poleg tega se šele s spoznanjem, da se obračaš kot dirigira okolica, lahko začneš spreminjati in raziskovati, kaj si v resnici. To pa je obupno naporno narediti na temeljih, ki so v tvojem življenju doslej nastali.
In vsak neuspeh ali slaba izkušnja te pobije, medtem ko dobro skoraj prezreš, ker ga nisi navajen ali se ga ne počutiš vreden (oz. na dober dan že čakaš naslednji padec in zato pozitivnega niti ne moreš občutiti)."

tpleko ::

glede videa zgoraj:
temu se reče, da moraš delati tisto, kar misliš, da bi moral delati. zveni enostavno, ampak ljudje imajo strahove, zasvojenosti in navade, ki jim to preprečujejo.

jayjay ::

Okapi ::

to je čist moje anekdotno opažanje, inteligentnejši ljudje imajo precej večje nihanje v življenju kot manj inteligentni.
Tvoj osnovni problem je, da (zelo zmotno) misliš, da si pametnejši od večine. Že to tvoje nenehno naivno analiziranje vsega in vsakogar kaže na to.

O.

jype ::

Z Žižkom se v tem primeru strinjam!



Pri zadevanju s serotoninom ga ni čez rutino intelektualnega napora, telesnega napora in se potem še malce pocrkljat za lahko noč. Depresija nima za burek.

blackbfm ::

Sej, depresija ma za burek pol ko tega ne moreš več..pa da te doleti tebe ali pa koga od najbližjih kakšna huda nesreča.

Dokler človeku "nič ni" je lahko bit pameten.

jype ::

blackbfm> Sej, depresija ma za burek pol ko tega ne moreš več..pa da te doleti tebe ali pa koga od najbližjih kakšna huda nesreča.
blackbfm> Dokler človeku "nič ni" je lahko bit pameten.

Zanimivo, da si ravno mene našu, da si mi tole napisu.

Brez dobre vzgoje bi me družbena izobčenost stala mentalnega zdravja. Brez sodobne medicine bi bil jaz pri šestnajstih mrtev, po slabem desetletju bolečin.

Lahko sem pameten.

tpleko ::

Okapi je izjavil:

to je čist moje anekdotno opažanje, inteligentnejši ljudje imajo precej večje nihanje v življenju kot manj inteligentni.
Tvoj osnovni problem je, da (zelo zmotno) misliš, da si pametnejši od večine. Že to tvoje nenehno naivno analiziranje vsega in vsakogar kaže na to.

O.

brez potrebe si nesramen. kdor nenehno analizira vse (čeprav včasih napačno) je že po definiciji inteligentnejši od večine, ki je ignorantska. že samo zanimanje za analiziranje stvari (=razumevanje stvari) je nujen predpogoj za inteligenco.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tpleko ()

blackbfm ::

Brez dobre vzgoje bi me družbena izobčenost stala mentalnega zdravja. Brez sodobne medicine bi bil jaz pri šestnajstih mrtev, po slabem desetletju bolečin.

Lahko sem pameten.


Če si lahko pameten, potem tisto kar si imel mogoče še ni bilo dovolj:D

Resno, ne si delat preveč iluzij, ni dosti treba da se človeku življenje obrne na glavo, samo taprava stvar te mora ruknit.

Razen če si malo usekan v glavo, da ti je popolnoma ravno za vse, jp tut taki se najdejo:D
«
1
2 3
...
5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Inteligenca: AI vs Naravna

Oddelek: Loža
324585 (3810) FrRoSt
»

IQ test (strani: 1 2 3 411 12 13 14 )

Oddelek: Loža
658115500 (35793) gruntfürmich
»

iq test (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5111744 (10248) PrimozR
»

Človek brez ciljev v življenju (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
12926884 (22685) [D]emon
»

IQ Test (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6120284 (17359) tsh2

Več podobnih tem