IQ test

O šit, tako simpl! Jaz sem pa na ultra kompliciral, raje ne povem...

edit: sem opazil (svojo) napako v komentarju, in ga brisal.
edit 2:zanima me pa še rešitev 33, poleg 39..

Maria: hvala za analizo, razen ene trditve kar drži.

edit 3: je 33 morda G?

Arthur da ti malo olajšam rešitev 33 naloge - prvo vrstico vsak objekt zamakni za 45 stopinj, kaj dobiš? Torej kakšna je rešitev 33 naloge? H definitvno ni.

126 v drugo, lepo počasi sem reševal v prvo sem pa imel 103 na hitro brez razmišljanja.

Ne, d je kar prav. Sicer pa rešil 37/38 (kao 147), zajebal vprašanje o pisateljih.

Sem rešil IQ test od nebivedu pa dobil 141 točk, pri prejššnih pa le 122. TKo da sem malce skeptičen kako je z merodajnostjo teh testov.

95. Je pa res da sem po 14 vprašanju samo klikalnaprej. Bedno pa dolgočasno...

mimogrede.
test mense (vsaj slovenski) ima drugacno skalo ocenjevanja. tam je za clanstvo potrebno doseci 148 tock, medtem, ko vecina teh internetnih testov uporablja drugo skalo, kjer je top 2% ljudi od 130 tock dalje npr www.iqtest.dk. testi, ki ti povedo stevilko, ne pa tudi skale, ti pravzaprav sploh ne povedo, koliko si zares dosegel.
mensin test ni prevec natancen, ko gre za visoke iq-je. ocenjujejo te samo do 160 (po cattelovi lestvici)- cca. 140 po stanford-binetovi lestvici.
cattelova lestvica se slisi dosti bolj impresivno v pogovorih v druzbi :)

Madonca, Thomas, reši že test, sej veš, da čakamo...

Ziher ma majn ko jaz ... Pod 95 :-)

EDIT: Ni čudno da mam 95, saj še enga kratgeka stavka ne znam napisat pravilno

Zelo zanimivi rezultati, pri Sergioju in STASIju, če jih primerjam s svojimi:


--------------------------Jaz---------Sergio-------------STASI
1.test(slikovni)-------115---------118----------------122
2.test(Percijev)------135---------136----------------122
3.test(nebivedu)----- 135---------135----------------141


Zanimivo je, da sma s Sergiom naredila skorajda povsem identičen napredek pri 2. in 3. testu glede na prvega- za 20 oz. 17-18 pik.

Pri STASIju pa mi je zanimivo, da imava pri 1. in 3. testu skorajda isto razliko. Pri prvem 7pik, pri tretjem 6 pik.

Iz tega sklepam, da neka verodostojnost teh testov vendarle je. Dvomim, da je naključje, da so tako zelo podobni skoki višje in razlike med pikami, zgolj splet naključja.

Carnivore, jaz mam podobno kot ti (glede razlik med testi):

prvi test: 130
Perci Tickle: 131
nebivedu: 147

še rezultati za Tickle.

Pyr0Beast Da ti razložim zakaj ne moreš imeti IQ-ja 0. Zato ker si vsaj do strani znal priti. Že to je nekaj - pa brat znaš, torej ne moreš bit popolen idiot.

> Ne, d je kar prav.

Tudi E je prav. Poglej malo. Saj nikjer ne piše, da ne morejo bit dve stranici kocke enaki oz. da so vse stranice različne.

http://www.puzz.com/enigma.html

Tale je dost zanimiv, samo je v angleščini in mal več potrebuješ za razmišljanje, ker so besedne uganke zraven.

Bajtek ne bom o verodostojnosti Tickla, ker nisem psiholog in ne vem. Ampak to, da bi kao "prave" teste reševal 4 ure ali celo 1 dan, pa je totalen non-sens. Poznam ljudi, ki so šli na te teste- IQ teste, in so reševali max. 2 uri. Bili so pripravljeni s strani psihologov in mednarodno standardizirani.

Mah, nisem še nič reševal. Sem pa počel nekaj bistveno zanimivejšega, je filozofiral o reševanju. Sej veste, kdor zna, sam nardi, kdor ne zna, druge uči. Filozofira(m).

Torej v čem je zen telih IQ testov? Prikažejo ti nek context iz katerega moraš ugotoviti extext.

Context je vidni (poznani) del naloge, extext je pa "tisto česar ni v kontekstu, pač pa ti pogruntaj če si tko pameten!".

Naloga:

context: 0, 1, 4, 9, 16, 25, 36, 49, extext: ?

Potem pa človek najprej poštudira mehaniko konteksta, to je po kakšni logiki si sledijo vidna števila in avtomatično predvidi, da ista mehanika velja za nevidni del. Ki je izven vidnega konteksta, označen le z ?.

Seveda, mora biti mehanika čimbolj enostavna. V idealnem primeru, najenostavnejša (Occam) možna, ki razloži observabilno dato. Potem se računa, da mora veljati tudi naprej.

Kako to naredi program? Bi naredil program:

$declareint x y eight c dif bad extext dummy test1 test2 wrongly

$dimension context[9]
$dimension theory[9]
$invar context[](0,1,4,9,16,25,36,49,0) theory[](999,999,999,999,999,999,999,999,999]
$resvar context[] x eight
$retvar dummy
$penval bad
$showvar theory[] wrongly extext
$enhancing off
$minimize lines 41
eight=8;
for (x=0;x<=eight;x++) {
y=x;	
$bes
$ees
	  theory[x]=c;
}	
dummy=0;//shurk buffer
dummy=1;//shurk buffer
dummy=2;//shurk buffer
dummy=1;//shurk buffer
dummy=0;//shurk buffer
dummy=1;//shurk buffer
dummy=2;//shurk buffer
bad=0;
for (x=0;x<=7;x++) {
	  test1=theory[x];
	  test2=context[x];
	  dif=test1-test2;
	  dif=abs(dif);
	  bad=bad+dif;
}	
wrongly=bad;
bad*=1000;
eight=8;
extext=theory[eight];

Mehanika konteksta zevoluira med linijama $bes in $ees. V temle primeru je sila preprosta: c=y*y;. S tem napolni array theory. V njem je (osem) elementov contexta in en element extexta. Vse skupaj podložno zevoluirani mehaniki.

Kaj je fitnes te evolucije?

Ujemanje theory in contexta. Ko je vsota vseh razlik (wrongly) med njima 0, se dela samo še na algebraičnem poenostavljanju mehanike. Tudi evolucijsko.

p.s.

Seveda, bi bil kontekst lahko tudi slikoven, vnešen kot zaporedje binarnih ničel in enic. Extext pa tudi dan kot tak niz. Bom later ilustriral.

IQ teste vsak zna rešvat. Tkole bluzit je bolj koristno.

Hehe, Thomas a je bil prenizek rezultat?
Glede tega pa a ne bi bila časovna zahtevnost za težje probleme prehuda? Pol ti tud super duper kompjuter ne pomaga, Critticall pa mislim da ne more glih spremeniti reda časovne zahtevnosti, ali lahko? Če vpliva bolj ali manj samo na vodilno konstanto pol je to bolj blažev žegen...

Maria -tnx (uro rojstva sm sicer kiksnu za 10 minut, ampak mislm da to ne spremeni kej preveč stvari).

"Ker samo v top formi bom delal tele teste"

sam da ne boš "pozabu" potem...

Teorija je seveda pravilna. Za to gre v telih IQ testih. Pogruntati najbolj enostavno teorijo, ki zadošča opazovanju, hkrati pa tudi tako, da bo pravilno napovedala še neznano. Kot v znanosti. Zelo podobna obrt.

59 ?
:)

3?