Podedoval hišo - kje začeti?

Kleemen je 8. jun 2020 ob 15:27 izjavil:

UganiKdo je 8. jun 2020 ob 13:26 izjavil:

Kleemen je 8. jun 2020 ob 12:19 izjavil:

Odlično hvala. Sicer pa me zanima samo informativno, več kot 1000eur verjetno ne pride vse skupaj, če je pri notarju preko izročilne pogodbe okrog 700eur. Ali se gleda tudi celoten znesek vrednosti nepremičnine in vpliva tudi to kaj na znesek prepisa? Nekje sem bral da je potrebno pri prepisu plačati tudi 10% davka od celotne vrednosti nepremičnine, ampak verjetno ne v primeru ko se prepiše iz očeta na sina?

V primeru darila očeta sinu, ni potrebno plačati davka na darilo.

Odlično, kaj pa v primeru da je več lastnikov (naprimer brat in sestra) in bi bil prepis celotne hiše naprimer na brata s tem da se ostale odplača oz. podpišejo, da se odpovejo hiši?

Tukaj se potem začnejo stvar komlicirat.

Darine pogodbe so vedno možne amprak bodo lahko nujni dediči zahtevali, da se darila potomcem štejo v maso dedovanja. Druga darila se vračajo samo če darovalec umre v enem letu od podaritve.

Kot drugo med bratom in sestro velja II dedni red, kar pomeni, da je treba plačat davek v višini 5-14% odvisno od vrednosti darila.

Seveda so možne tudi odplačne rešitve - prodaja, tukaj se pač plača 2% davek od prometa nepremičnin ter morabitni davek od kapitalskega dobička.

Lahko se sklene tudi izročilna pogodba, kjer se morajo vsi nujni dediči strinjat, da neko premoženje pripada smo enemu. Možne so tudi druge oblike, ampak zdaj v tej zgodbi ni več čisto točno jasno kdo je lastnik nepremičnine in kdo naj bi jo dobil in kako.

Seveda so možne tudi odplačne rešitve - prodaja, tukaj se pač plača 2% davek od prometa nepremičnin ter morabitni davek od kapitalskega dobička.

Davek o kapitalskega dobička je samo, če bi nepremičnina pridobila na vrednosti.

Kot drugo med bratom in sestro velja II dedni red, kar pomeni, da je treba plačat davek v višini 5-14% odvisno od vrednosti darila.

Ne bo držalo, davek na darilo se računa podobno kot dohodnina. Torej fiksen pribitek na razred + % glede na preseganje razreda, razen v za prvi razred kjer je 5%. Recimo za hiši, ki je vredna 220.000 EUR, ne plačaš 10% od vrednosti (22.000 EUR) ampak polno vrednost prejšnjih razredov, v obliki fiksnega pribitka 14.400 + 10% od presežka na 200.000, torej 10% od 20.000. Vse skupaj 16.400 in ne 22.000.

Kleemen je 8. jun 2020 ob 15:56 izjavil:

Aha, II dedni red verjetno velja ko je hiša naprimer od brata in bi jo rad prepisal na sestro ali kako? V primeru, da je hiša pisana na očeta, ki umre in se potem prepiše na sina/hčerko (v kolikor se vsi dediči strinjajo in podpišejo) ni potrebno plačilo davka, ampak samo odplačilo dedičev?

Ko zapustnik umre ni možno več sklenit izročilne pogodbe ampak bo v vsakem priemru zapuščinska razprava. Tam so potem možni dogovori, kot jih opisuješ. Iz očeta/mame na sina/hči ni davkov na darila, v primeru prepisa brat-sestra pa sem zgoraj napisal primer izračuna.

UganiKdo je 8. jun 2020 ob 15:58 izjavil:

Seveda so možne tudi odplačne rešitve - prodaja, tukaj se pač plača 2% davek od prometa nepremičnin ter morabitni davek od kapitalskega dobička.

Davek o kapitalskega dobička je samo, če bi nepremičnina pridobila na vrednosti.

Kot drugo med bratom in sestro velja II dedni red, kar pomeni, da je treba plačat davek v višini 5-14% odvisno od vrednosti darila.

Ne bo držalo, davek na darilo se računa podobno kot dohodnina. Torej fiksen pribitek na razred + % glede na preseganje razreda, razen v za prvi razred kjer je 5%. Recimo za hiši, ki je vredna 220.000 EUR, ne plačaš 10% od vrednosti (22.000 EUR) ampak polno vrednost prejšnjih razredov, v obliki fiksnega pribitka 14.400 + 10% od presežka na 200.000, torej 10% od 20.000. Vse skupaj 16.400 in ne 22.000.

In kolk je 14.400 od 220.000? saj sem napisal, da davek v razponu 5%-14% in če bi naredil osnovno šolo bi videl, da 14.400 čisto lepo pade v ta razpon.

Na dedovanje to, kje kdo živi, načeloma nič ne vpliva.

Če ne bo oporoke (oziroma druge pisne pogodbe, ki bi na to vplivala) bodo dedovali neposredni potomci in ne vnuki. Vnuki pa bodo potem dedovali po svojih starših.

UganiKdo je 8. jun 2020 ob 16:14 izjavil:

Kleemen je 8. jun 2020 ob 16:05 izjavil:

Pri nas je naprimer moj dedek umrl, sedaj pa bi se hiša prepisala na očeta, torej njegovega sina. Sestro (hčerko) se odplača, ostali pa podpišejo da se odpovejo. V tem primeru verjetno ni potrebno plačilo davka, ampak samo odplačilo hčerke oz. sestre od očeta?

Prvo vprašanje je koliko je sploh dedičev. Če je imel dedeč samo sina in hči, ter je njegova žena pokojna, potem bosta tako tako tako vse dedovala ona dva in drugih dedičev sploh ni.

Če je taka situacija se lahko mirno zmenita, da se hiša v celoti piše na brata, ostalo pa na sestro. Kolikor je razlike pa brat sestri izplača. Ko je postopek dedovanja zaključen, bo hiša v kompeletu njegova in lahko dela z njo kar hoče (jo podari tebi).

Glavna dediča sta sin in hčerka, en majhen del pa imata še brat in sestra od dedka, ki pa sta se odpovedala, tako da njima ni potrebno nobeno izplačilo. Torej strošek je samo z odplačilom sestre in to je to? Ni nobenega davka ali kaj podobnega razen seveda stroški/taksa sodišča.

S plocevino pokrijes x2 pa ni straha da bi toca natolkla.

2 dni nimas kaj delat.

Živim v nemčiji in sem kupil hišo letnik cca 1963.
Moje investicije:
- menjava vodovodne napeljave (voda v okolici je zelo trda, tako da so vsi predlagali to - ne pa da bi bil v sili razmer primoran v to v 5-10 letih)
- menjava električne napeljave (da bo mir za naslednih 30/40 let)
- Odstranil tapete
- odstranil pod ter ga zamenjal z parketom
- podrl stene med straniščem in kopalnico - tak da imam zdaj kopalnico (umivalnik, tuš, bana, wc) v izmeri cca 3x3m
- odstranil steno med jedilnico in kuhinjo - tako da imam zdaj kuhinjo z jedilnico v izmeri cca 5x3m

Najino vodilo je bilo da vse kar je za narediti znotraj (v stanovanjih) da naredima pred vselitvijo in pred montažo pohištva - da bo prah notri samo enkrat.
Največje sranje je če vedno znova in znova nekaj delaš se potem ubadaš s tem finim prahom, kjer traja kar nekaj časa da se ga povsem znebiš.

po tem ko sva te zadeve uredila smo se vselili.
Obnovitvena dela zunaj (stopnišče), na vrtu itd ... se da delat tudi kasneje - postopoma - vsako leto kakšno zadevo.

Pri nas smo menili da so okna ok, a smo vseeno v roku par let bili primorani par oken zamenjat - tako da računaj da znaš tudi kako zadevo v začetku spregledat in zna biti da se boš z njo moral ubadati čez par let ... tako da si obdrži tudi malo finančne rezerve.
Jaz sem recimo moral po par letih zamenjat kurjavo (olje), saj je stara peč prepogosto izpadala.
K sreči je streha še vredu in računam da je še kakih 10-15 let ne bo potrebno menjat.

Pred vsako investicijo preveri ali dobiš za to tudi sredstva eko sklada in pod kakimi pogoji. Včasih se splača, včasi pa tudi ne, saj pogoji za pridobitev subvencije lahko podražijo investicijo do te mere da je zahtevana konfiguracija tudi po upoštevanju prejete subvencije še vedno precej višja kot če se odločiš za konfiguracijo ki ne zadošča za subvencijo.

V svojem slovenskem stanovanju sem na tak način s pomočjo eko sklada pri dveh investicijah kar konkretno prišparal.

Ja ne boš verjel, en je zabijal, ker drugi drži letev, tretji ima pa svoje delo. Al bi to vse sam lahko verjetno. Da bi pa 5 ljudi rabil je pa totalni overkill

In ne, noben ni plačan po uri, kje si še to videl? Postavka je na m² ampak tebi itak ni nič jasno, kar si dokazal s svojimi posti. Da bi pq impregnacijo kupoval v jegru? Mogoce kak kos kruha...

Očitno ne, al pa rabijo tebe za menedžerja.

Tudi jaz vidim krovce, brez odra, ki visijo čez streho ko montirajo žlebove. Ampak enkrat padeš dol in je konec.
Ja veš, so impregnirane, in namesto, da bi imeli 6 ljudi ki bi jih barvali, jih kar potopijo v bazen.
Barva impregnacije pa je, drumrolls..... Rumena.

Precni so rumeni, pokoncni pa zeleni.

davkov na dediščino ni v ravni vrsti mislim da do 1. kolena (z očta na sina).

impregnacija je eno. Silvanolin je drugo. Impregniran les mor azrihtati že majster/dovabitevlj in samo montriaš, kaj vam je, boš še štrihal to? Nujna impregnacija ni je ta toooooplo priporočljiva. Sterha im aživljensko dobo 30 let in tedaj se letve menjajo, špirovci in lege pa so itak narezani in impregnirani na žagi. Tako bi vsaj moralo biti.

ni treba pretiravati - tudi če ni impregnirano bo vse ok, dokler ne zamaka. Če pa zamaka pa tudi impregnacija ne bo pomagala, verjemi. Lak bi, samo to je čista neumnost. Impregnacija je drugae smiselna, že zaradi zajedalcev. nujna pa ni. Jaz bi jo absolutno dal in sem jo dal

zz

Še moje skromno mnenje. Kupil in obnovil hišo staro preko 200 let. 240m2, 10 sob,... Strošek cca 70.000€, delali vse sami.
Če bi bila hiša letnik 80 nebi vlagal v njo 50.000+€, čez 30 let pa je tak vse staro,... Naredi fasado, pobarvaj, uredi notranjost kot želiš, za ostalo pa uživaj v svoji hiši. Tč imaš tudi za že obstoječe radiatorje. Skratka ne kompliciran, uživaj :)
V tisti stari hiši kurimo na električno Vaillant na talno. 2 peči 1400€. 0 stroška dimnika, dimnikarja,... Max 300€ mesečno skurita obe skupaj. Se tč ne splača, ker pri - temperaturah je tak porazna učinkovitost.

Zidana, 60cm zunanji zidovi. Polna opeka. Center mesta.

En znanec obnavlja podobno staro hišo in je prišel na idejo da namesto v fasado investiraje raje v sončno elektrarno.
Za fasado je dobil predračun ~16keur, medtem ko bi ga SE stala okoli 12k€ za 11kW inštalirane moči.

Računa, da bo SE proizvedla bistveno več elektrike, kot je razlika v porabi TČ pri izoliran ali neizolirani hiši. Po pravici rečeno se mi zdi, da bi znalo piti vodo, ker cene fasad so res zasoljene, medtem ko SE lepo pada cena.

PrimoZ_ je 10. jun 2020 ob 08:31 izjavil:

En znanec obnavlja podobno staro hišo in je prišel na idejo da namesto v fasado investiraje raje v sončno elektrarno.
Za fasado je dobil predračun ~16keur, medtem ko bi ga SE stala okoli 12k€ za 11kW inštalirane moči.

Računa, da bo SE proizvedla bistveno več elektrike, kot je razlika v porabi TČ pri izoliran ali neizolirani hiši. Po pravici rečeno se mi zdi, da bi znalo piti vodo, ker cene fasad so res zasoljene, medtem ko SE lepo pada cena.

Ko bodo enkrat ukinili net-metering, bo pa jokal.

Utk je 10. jun 2020 ob 08:38 izjavil:

Jaz bom tudi to naredu, samo da fasade ne bi v nobenem primeru, tudi če ne bi niti SE. Če daš 15 jurjev v ETF, ti bo nesel 500 evrov čistega letno "skoraj stoprocentno". Vsaj tako verjetno kot fasada. Pa še glavnica ostane.

Ampak ETF ti ne prinese udobja toplih sten brez plesni.

A daj no, kakšne pišeš zdaj. Jasno da je vlaga v hiši, kondenz pa se naredi na hladnih stenah brez izolacije. Seveda lahko z intenzivni zračenjem preprečiš kondenz, ampak potem imaš notri izredno suh zrak, ki ni OK za sluznice in kožo.

Moje mnenje je drugačno, če bi šel še enkrat na novo delat bajto, bi gor navesil toliko izolacije, da gretje sploh ne bi bilo potrebno. Oziroma bi potem izvedel zračno gretje+hlajenje v okviru centralnega prezračevalnega sistema, v kopalnice pa el. talno na tla za zvečer.
Sama izolacija je poceni in se ne pokvari kot SE ali TČ.

energetik je 10. jun 2020 ob 09:01 izjavil:

PrimoZ_ je 10. jun 2020 ob 08:31 izjavil:

En znanec obnavlja podobno staro hišo in je prišel na idejo da namesto v fasado investiraje raje v sončno elektrarno.
Za fasado je dobil predračun ~16keur, medtem ko bi ga SE stala okoli 12k€ za 11kW inštalirane moči.

Računa, da bo SE proizvedla bistveno več elektrike, kot je razlika v porabi TČ pri izoliran ali neizolirani hiši. Po pravici rečeno se mi zdi, da bi znalo piti vodo, ker cene fasad so res zasoljene, medtem ko SE lepo pada cena.

Ko bodo enkrat ukinili net-metering, bo pa jokal.

Glede na vso to eko gonjo mislim da ta tega v bližnji prihodnosti ne bodo ukinili. Vsaj ne za tiste, ki so šli v izgradnjo SE pred določenim datumom.

energetik je 10. jun 2020 ob 09:01 izjavil:

Utk je 10. jun 2020 ob 08:38 izjavil:

Jaz bom tudi to naredu, samo da fasade ne bi v nobenem primeru, tudi če ne bi niti SE. Če daš 15 jurjev v ETF, ti bo nesel 500 evrov čistega letno "skoraj stoprocentno". Vsaj tako verjetno kot fasada. Pa še glavnica ostane.

Ampak ETF ti ne prinese udobja toplih sten brez plesni.

Če je 40 let bival brez toplih sten...
Glede vlage pa res zna biti problem, ko zamenjša stara okna z zanič tesnili z novimi ultra zatesnjenimi, se ti lahko začne to kondenzirat in plesnet v kakih kotih. Po drugi strani pa bi ti to moral rešit prezračevanje z rekuperatorjem.

Utk je 10. jun 2020 ob 09:13 izjavil:

Vlaga ne bo šla na sred stene, ampak na okno, ki je še bolj hladno, morda v kakšen betonski kot. In to samo v primeru, da se hiša ne dovolj ogreva in zrači. Ne izumljaj zdaj tople vode, hiše so se gradile že pred stiroporjem in niti slučajno niso bile vse vlažne in plesnive. Imaš še danes 80 let stare bloke z lesenimi ploščami, ki bi že zdavnaj zgnili in se podrli, če bi bila povsod vlaga.
Če bi šla vlaga na stene, bi bilo to idealno, sej ravno to se dogaja v popolno izolirani hiši. Če vlago razporediš na veliko površino, je ne bo nikjer dovolj za plesen.

Vlaga ni žival, da bo na vsak način nekam hotela it. Če boš izoliral steno, bo šlo na okno točno toliko vlage kot prej.

Utk je 10. jun 2020 ob 09:20 izjavil:

Normalno debel zid z normalno fasado (brez stiroporja) s stalnim ogrevanjem ni nič mrzel. V starih hišah so mrzli zidi, ker se kuri največ pol dneva, ne pa zato, ker ni izolacije.
Kaj pa tisti, ki si dajo ploščice v dnevno sobo, kako le preživijo (takrat ko se ne ogreva, ploščice so pa še zmeraj hladne).

Izjemno debel zid (~55cm polna opeka) je pri naših doma. Ogrevajo 24/7 na 21°. Za omarami je kar lepo kondenz. In ko pri -10° stojiš ob steni, prav čutiš sevanje hladu od stene. Kljub temu da je 1m stran vroč radiator.

Doma imam pa steno 15cm EPS+30cm modularc in ima tudi pri -10° stena 20°+. Nobenega občutka hladu.

Izjemno debel zid (~55cm polna opeka) je pri naših doma. Ogrevajo 24/7 na 21°. Za omarami je kar lepo kondenz. In ko pri -10° stojiš ob steni, prav čutiš sevanje hladu od stene. Kljub temu da je 1m stran vroč radiator.

Mi imamo pa 30 centi, neko termo fasado (ki baje itak ni nič) in 7 metrov zunanje stene v L založene z omarami, ki se vsakih nekaj let malo premaknejo, in ni nikoli nobene plesni zadaj.
Pri tvojih fasada verjetno ne bi kaj dost pomagala, ker je problem drugje, pri meni pa tudi ne, ker problema ni. Če je vroč radiator pri 21 stopinjah, potem je radiator prešvoh, ali pa hiša enostavno ni še ogreta. Ne more bit stalno 21 stopinj in vroč radiator, to ne gre skupaj po definiciji...

Utk je 10. jun 2020 ob 09:55 izjavil:

Izjemno debel zid (~55cm polna opeka) je pri naših doma. Ogrevajo 24/7 na 21°. Za omarami je kar lepo kondenz. In ko pri -10° stojiš ob steni, prav čutiš sevanje hladu od stene. Kljub temu da je 1m stran vroč radiator.

Mi imamo pa 30 centi, neko termo fasado (ki baje itak ni nič) in 7 metrov zunanje stene v L založene z omarami, ki se vsakih nekaj let malo premaknejo, in ni nikoli nobene plesni zadaj.
Pri tvojih fasada verjetno ne bi kaj dost pomagala, ker je problem drugje, pri meni pa tudi ne, ker problema ni. Če je vroč radiator pri 21 stopinjah, potem je radiator prešvoh, ali pa hiša enostavno ni še ogreta. Ne more bit stalno 21 stopinj in vroč radiator, to ne gre skupaj po definiciji...

Jasno da gre skupaj, veš kakšne so izgube čez 55cm polne opeke pri -10°?

Jasno da gre skupaj, veš kakšne so izgube čez 55cm polne opeke pri -10°?

Potem je tudi jasno zakaj imajo vlago in plesen. Ne pomeni, da je tako povsod.

Ja, to je edini problem. Ki se ga da rešit tudi poceni, če je volja. Veliko pomaga izolacija stropa nad ploščo, kar je poceni, in stalno ogrevanje, ki je pa danes itak nujno, variant pa ogromno.
Pa ne rečem, da ni zunanja izolacija najboljša, seveda je, samo včasih predraga. In pod njo spada tudi rušenje balkonov na starih hišah in podobno.