Citati iz Biblije, ki zavračajo, da je vera-nauk pisan s črkami

V Bibliji-Svetem pismu je pisano, da pismo ni zapisano s črnilom temveč z Duhom živega Boga.
VIR: IZ: https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2...
KAJ JE TOREJ SVETO PISMO IN ZAKAJ?

2 Korinčanom 3
Služabniki nove zaveze
3
1 Mar začenjamo znova sami sebe priporočati? Mar res potrebujemo, kakor nekateri, priporočilna pisma za vas ali pa od vas? 2 Naše pismo ste vi; pismo, ki je zapisano v naših srcih in ga poznajo in berejo vsi ljudje. 3 Očitno ste Kristusovo pismo, za katero skrbimo mi in ki ni pisano s črnilom, temveč z Duhom živega Boga, pa ne na kamnite table, marveč na table mesenih src.
4 Tolikšno zaupanje v Boga imamo po Kristusu. 5 Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost je od Boga, 6 ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Iz pisane besede izhaja tolmačenje, da je pravo pismo in prava vera v nas samih in se ta ne piše s črkami temveč z Duhom živega Boga.
Da to lahko drži ali bi lahko držalo, kažejo dejstva, da ljudje, ki ne berejo knjig o Bogu prav tako imajo v sebi dar-zmožnost odpuščanja,ljubezni,milosti,pomoči...
Da prebiranje knjig o Bogu ne daje teh lastnosti ampak jih daje Duh živega Boga na table mesenih src.
Zatorej verniki niso le ljudje, ki prebirajo knjige o Bogu ampak so verniki tudi ljudje, ki ne berejo knjig o Bogu.
Vernike torej ne določata ne cerkev in ne knjige in nauk v njih ampak nauk, ki je pisan na table mesenih src z Duhom živega Boga.
V človeku v katerem Duh živega Boga ostaja zapisan in "bran" s strani človeka samega pomeni, da je človek od Boga in z Bogom ter Bog z njim.
Ljubezen, milost,odpuščanje,pomoč...,če le tega nimaš sam in ne veš kaj to je LE KAKO to boš našel in spoznal drugje?

Saj nekako je modrost vedno v ljudeh le pozabi se nanjo in se jo išče drugod. Kot ste omenili otroke je še vedno ta otrok v odraslih. Kot otrok čuti, da nekaj ni v redu tako tudi odrasel lahko čuti, ker pa otrok ne zna občutka ubesediti ga pokaže s telesno govorico, grimasami, jokom, veseljem...

Tudi odrasli so "samo otroci" in tudi odrasli so omejeni pri razlagi in v ubesedenju-izražanju-artikulaciji svojih notranjih občutkov.
Ker se ti občutki ne smatrajo pri zemeljskih "oblasteh" za neko objektivnost pa čeprav so ravno ti občutki največkrat povod, da se objektivnost sploh manifestira se človek, ki zna najmanj ubesediti svoje čute in misli najtežje tudi brani pred drugimi in pred krivičnim delovanjem nad njim.